Heni Erceg
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Hrvaška
Gospod Mijo G. iz Bosne in Hercegovine je sklenil, da bo z družino letoval na Hrvaškem, na Makarski rivieri. Ta je tudi sicer priljubljen počitniški cilj državljanov BiH, posebej še Hercegovcev, ki se zaradi bližine in kratke vožnje pogosto odpeljejo v Makarsko tudi samo na enodnevni izlet. Zaradi tega tamkajšnji gostinski delavci bentijo nad njimi, češ da prihajajo samo na kopanje, zasvinjajo obalo in nič ne zapravijo.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Hrvaška
Niti pri najboljši volji ni mogoče reči, da vedo, kaj delajo. Po vseh kazalcih resne krize se Hrvaška uvršča v prav nič ugledno družbo držav z visokim tveganjem možnosti za bankrot, pa vendar je videti, kakor da njeni voditelji hibernirajo v precepu med socialnimi načeli, ki jih razglašajo, in neizprosnimi neoliberalnimi zahtevami Evropske unije. Socialdemokrati se tako preprosto ne znajdejo, zato vladajo v glavnem z agresivnimi odloki in nedopustnim prezirom do delavstva, sindikatov in srednjega sloja prebivalstva. Do vseh tistih torej, ki naj bi – po možnosti brez ugovarjanja – prevzeli najtežje breme krize. In tako se, kot se pogosto dogaja, lastna nesposobnost prikriva z grobo bahavostjo, neprestanim kadrovanjem, izjemno strogo partijsko disciplino in s kaznovanjem vsakega, ki bi hotel, četudi le za malenkost, popraviti smer tega sopihajočega vlaka. Čeprav je vlada izključno politična in brez pravih strokovnjakov, vendarle praviloma zavrača ali zmanjšuje pomen kakršnegakoli strokovnega nasveta, saj ga doživlja izključno kot grožnjo svoji popolnoma nepredvidljivi strategiji izhoda iz krize. Pri tem so premierovi najpomembnejši sodelavci napadalno in že kar neokusno napovedali vojno delavcem in sindikatom, ne izbirajo pa niti sredstev za obračun s sodelavci v sami vladi, s tistimi redkimi, ki svojega dela niso vzeli zgolj kot vsebinsko izpraznjeno politično funkcijo.
-
15. 6. 2012 | Mladina 24 | Hrvaška
Nedvomno je zanimiv vidik delovanja hrvaške vlade histerično jadikovanje, češ da v državi ni naložb, in to samo zaradi počasnosti birokracije, ki otežuje izdajanje potrebnih papirjev, ali, kar je še huje, nasprotovanja strokovnjakov, seveda samih bedakov, ki pa si vendarle upajo tu in tam črhniti o škodljivosti posamezne naložbe. A te dni ima vlada gotovo razlog za zadovoljstvo, ker je že skoraj izpeljana naložba, zaradi katere bo delo dobilo nemalo ljudi. Kar 50! Ta veličastni projekt, tako pomemben za zavoženi domači trg, dobiva dokončne obrise v mestu Korčuli, poleg Dubrovnika najpomembnejši hrvaški kulturni dobrini. Zaradi tega bi pričakovali, da bo mamutsko trgovsko središče, o tem namreč govorimo, stalo kje na obrobju, da ne bo kazilo ene najlepših vedut, ki jih ponujajo naša mesta, vedute, ki jo sicer uokvirjajo le kamniti zvoniki, mestno obzidje in razkošne renesančne stavbe.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Hrvaška
Hrvaški državni vrh je proslavil dan oboroženih sil, v glavnem sam s sabo in v družbi množice uniform, po zraku sta paradirali tisti dve ali morda tri letala, spodaj nekaj bojnih vozil Patria; nakup teh se tudi tukaj preiskuje zaradi sumov korupcije in podkupovanja. Prebivalci otokov Vis in Lastovo pa so bili deležni posebne časti, saj so gostili predsednika republike. Trenutek je bil res nadvse primeren za veličastne besede in pomp, kajti oborožene sile pravkar pretresa hud škandal, ker je prišlo na dan, da so številni častniki, več kot 30 naj bi jih bilo, že leta 1999 menda postali nesposobni za delo, vendar so, glej si ga no, to nepomembno podrobnost pozabili sporočiti firmi, pri kateri so zaposleni, torej obrambnemu ministrstvu. Tako ti ljubitelji domovine, različni generali, polkovniki ... že 12 let poleg visoke plače prejemajo tudi astronomska nadomestila, približno tisoč evrov na mesec, zaradi domnevne invalidnosti. Eden od njih, očitno zdrav kot dren, je bil celo vodja misije v Afganistanu, tam, kamor naj bi Hrvaška, skupaj s svojo najljubšo politično mentorico, Ameriko, prinesla mir in demokracijo domorodnemu prebivalstvu.
-
18. 5. 2012 | Mladina 20 | Hrvaška
Prvi človek bizarne in unikatno hrvaške ustanove, ministrstva za branitelje, je te dni prišel na dan z izjemno zanimivo zamislijo. Predlagal je, da naj bi udeležence gejevske parade, ki naj bi potekala v Splitu, varovali branitelji, ker »ljudstvo nikomur ne zaupa bolj kot braniteljem«. Takoj nato je dodal, da ti nikakor »ne sodijo v to družbo«, vendar jim je pač »veliko do demokracije«. Ne vemo, zakaj je omenjeni minister tako prepričan, da v množici, ki šteje kar pol milijona braniteljev, ni tudi takšnih s homoseksualnimi nagnjenji, toda zamisel je vsekakor poučna na ravni razkrivanja nezdravih družbenih razmer, če govorimo o ljudeh, ki se po čemerkoli razlikujejo od kolektivne danosti. Vsi ti ljudje so latentno ogroženi, zato je misel, da bi prav branitelji, večinoma tudi sami zagrizeni nasprotniki vsakršne drugačnosti, jamčili, da udeležencev gejevske parade v Splitu ne bodo ponovno kamenjali, precej izzivalna, kolikorkoli že je imbecilna.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Hrvaška
Koliko fašizma? – te dni se na Hrvaškem evocira pred leti objavljena analiza Rastka Močnika, s katero je hotel dokazati, da se fašizem lahko uspešno ohranja tudi v domnevno antifašističnih družbah. Toda izkoreniniti ga vsekakor ni mogoče zgolj z golimi prepovedmi njegovih manifestacij, kot je hrvaška vlada napravila z nedavnim zborovanjem evropskih neonacistov v Zagrebu. Prepovedati je sicer najlaže, seveda pa tudi najbolj neumno, prepoved je vedno dokaz nemoči, posebej v državi z dvema obrazoma, enim antifašističnim za zunanjo, evropsko uporabo in drugim, domačim, zamazanim, ki že desetletja zrcali trdovratni fašizem.
-
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Hrvaška
V Pulju so pred časom zaprli knjigarno Castropola, še zadnjo od preostalih (dveh) neodvisnih knjigarn na Hrvaškem. Njena ustanovitev pred 21 leti je bila plod prizadevanj in zanesenjaštva ene izmed puljskih družin, postala pa je središče, kultni prostor ljubiteljev knjige in književnosti, in to ne le tistih iz Istre. Lastnica je poleg knjigarne pred leti zasnovala tudi uspešen knjižni sejem. Obiskovali so ga vsi, ki se jim je zdelo pomembno, da jih ljudje ne poznajo le po njihovi politični ali menedžerski dejavnosti, ampak tudi kot kulturne državljane, ki se črk lotevajo z nič manjšim veseljem kakor številk. Castropola ni vzdržala, saj niti ni mogla, kot pač nič neodvisnega, samostojnega, zunaj mogočnih denarnih tokov ne more obstati na tako imenovanem liberalnem trgu. Te puljske knjigarne, enako kot številnih drugih v Zagrebu, Splitu, na Reki ..., torej ni uničila nesposobnost lastnikov, ampak zelo zanimiv model knjigotrštva na Hrvaškem.
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Hrvaška
»Slabost me obhaja ob bolečini, občutkih nemoči in krivde, ki jih doživljam vsakič, ko slišim očitke, da to počnem prepozno ali zaradi nekakšnih osebnih interesov. Bolečino in breme sem potlačil, strah, s katerim so tako brezobzirno manipulirali z mano, pa je bil tolikšen, da me je obvladoval vse do zdaj. Kdo mi bo verjel, kdo mi bo prisluhnil, je komu sploh dovolj mar?«
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Hrvaška
Najprej je bil pravnik, profesor na fakulteti, in svojčas je na zahtevo tedaj vladajočih nacionalistov v imenu Hrvaške vložil tožbo proti Srbiji zaradi genocida. Seveda je to državi mastno zaračunal. Nekoliko pozneje, po zamenjavi oblasti, se je zavzel, naj se tožba umakne, češ da škoduje odnosom med Hrvaško in Srbijo, predvsem pa naj bi s tem ustregli nergavim evropskim birokratom.
-
Sredi tekme se je mlad nogometaš sesedel v travo in popolnoma zlomljen zajokal. A z vsako njegovo solzo je bilo divjaško dretje s tribun stadiona v Pulju še glasnejše, navijači Dinama, ki so prispeli iz proevropske hrvaške prestolnice, pa so vse bolj vneto in z vse odločnejšimi kretnjami oponašali opice. Šlo je za še enega v vrsti odvratnih rasističnih izpadov, s kakršnimi se nogometni navijači na stadionih širom po Hrvaški izživljajo nad mladim temnopoltim igralcem Istre, ki je v Pulj pred nekaj leti prišel iz Kameruna. Henry Belle je mislil, tako pravi, da je prispel v »normalno državo«, v kateri takšnega fašizma ni več, in se zdaj sprašuje, »mar je res mogoče, da so to navijači iz prestolnice države, ki naj bi kmalu postala članica Evropske unije«.
-
V Splitu je zaradi posledic zadušitve s plinom umrl 17-mesečni dojenček, mater in očeta so rešili zadnji hip. Tragedija se je zgodila, ker reševalno vozilo ni pravočasno prispelo do mestnega središča, le kilometer oddaljenega od splitske bolnišnice. Pravočasno pa ni prispelo zaradi desetcentimetrske ledene skorje, v katero so bile te dni vkovane vse javne površine in ulice v Splitu.
-
Ubogi Hrvati so bíli najrazličnejše bitke, večinoma nerazumne in brez upa zmage. Ni ga soseda, ki zadnja leta ne bi bil njihov smrtni sovražnik, od Slovencev zaradi tistih nekaj kapelj morja v Piranskem zalivu do Črnogorcev in Bosancev zaradi tistih dveh ali treh metrov kamenja. Da o Srbih niti ne govorimo ...
-
Če Srbi pobijejo 300 Hrvatov, to ni vojni zločin, ampak genocid. Če pa Hrvati likvidirajo kakih sto tisoč ljudi, to ne le da ni genocid, ampak ni niti vojni zločin. Še več, ustaško koncentracijsko taborišče Jasenovac, kjer je bilo ubitih prav toliko Srbov, Židov, Romov, komunistov ..., je v razlagah hrvaške cerkve še danes imenovano »bolnišnica« ali, kar je še odvratneje, »objekt za namestitev nasprotnikov režima«.
-
Začeli so z najlažjim ukrepom, uvedbo novih davkov. Nova hrvaška vlada se je brez odlašanja odločila za zvišanje davka na dodano vrednost, kar bo, to je jasno, nemudoma povzročilo tudi zvišanje vseh življenjskih stroškov. Poleg tega se je odločila še za davek na lastnino, torej na počitniške hišice, dividende itd. O varčevanju se govori samo formalno in v obrisih, zmanjšanje števila javnih uslužbencev, pravijo, ne pride v poštev. O proizvodnji niti besedice, se pa omenjajo stečaji, čeprav je tako rekoč vsa industrija že zdavnaj bankrotirala. Da tudi sprememba sloga vladanja ne pride v poštev, je postalo jasno takoj na prvi seji vlade, na katero se je večina ministrov pripeljala v zmogljivih limuzinah, iz njih pa so poskakali vozniki, da bi jim odprli vrata.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Družba
Bil je zanimiv in nekonvencionalen. Pisec in disident Vaclav Havel je bil tiste mrzle zime leta 1996 v svoji pisarni videti bolj kot naključni mimoidoči, kakor gost, in veliko manj kot predsednik Češke. Ker sem prihajala iz razdejane države, ki ji je vladal vedno mrki diktator, sem bila presenečena že takoj ob prihodu v predsedniško palačo na Hradčanih, saj sem se ob vstopu vanjo počutila, kakor bi vstopala v kako starinsko gledališče in ne v pomembno državno ustanovo. Ob pogledu na osamljenega dremavega vratarja, ki je »varoval« Havla, sem se spomnila ceremonialne pavlihovske garde, vseh tistih uniform, ki so dan in noč stražile hrvaškega predsednika Tuđmana. Vaclav Havel se očitno ni bal svojega ljudstva in tudi vloge češkega predsednika ni razumel kot božanskega poslanstva.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Hrvaška
Vsak mesec zbere koščke raztrgane hrvaške zastave, jih strese v ovojnico in pošlje na naslova predsednika republike in vrhovnega državnega tožilca. To počne iz protesta proti počasnosti pravosodja, ki že več kot 30 let odlaga rešitev primera prometne nezgode, v kateri je bil hudo telesno poškodovan.
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Hrvaška
Odšli so, a umazanija ostaja. Brez dvoma bo odhod Tuđmanove stranke z oblasti koristil Hrvaški, hkrati pa to pomeni velikansko obveznost za novo koalicijo; čaka jo težko delo, najprej vsesplošna deratizacija države, potem vzpostavitev novih pravil vladanja in prizadevanja, da bi državo vsaj nekoliko izvlekla iz krize. Zapuščina vlade Jadranke Kosor je tragična, ogromno, kar 350 tisoč, je brezposelnih, zunanji dolg je velikanski, najhujši pa je začarani krog nevarne nelikvidnosti, ki zaradi vsesplošnega neplačevanja duši vsakršno proizvodnjo in razvoj. V ideološkem smislu je nova oblast podedovala zanemarjen narod, ki se kljub volilni zmagi levice še naprej deli na dve globoko antagonizirani Hrvaški.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Hrvaška
Med Hrvati je zelo razširjeno prepričanje, da je politika umazan posel, da so vsi politiki po vrsti brezdelneži, dobro plačani za to, da nič ne počnejo, in poleg tega še korumpirani. Potem pa jih kar štiri tisoč petsto kandidira na volitvah, vsi upajoč, da se bo prav njim nasmehnila lepša plat političnega poklica oziroma lagodno življenje z odličnimi prejemki in potem še nesramno visoka parlamentarna pokojnina. Tako so se tekmi za parlamentarne stolčke pridružili najrazličnejši norci in čudaki, sama kampanja pa je zaradi tega še bolj brez vsakršnega smisla.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Hrvaška
Pred kratkim je televizija predvajala oddajo o dveh sosednjih naseljih, v Sloveniji in na Hrvaškem. Slovensko je bilo videti kot bonbon, razvilo je zanimivo turistično ponudbo, vse z dobrim načrtovanjem in večinoma z denarjem iz evropskih skladov. Župan hrvaškega naselja Kumrovec pa je govoril o težavah z birokracijo in zanemarljivih sredstvih, ki jih je Kumrovec pridobil iz evropskih skladov. Dve naselji, enake možnosti, različni učinki. Pa vendarle se Kumrovčani niso dali, vse so stavili na karto turizma, vse načrte utemeljili na blagovni znamki Josipa Broza Tita, ki se je v Kumrovcu rodil.
-
4. 11. 2011 | Mladina 44 | Hrvaška
Vse skupaj bi lahko spremljali s precejšnjo cinično privoščljivostjo in zraven dodali še tisto obvezno modrovanje: »No, kaj smo vam ves čas govorili!«, kajti škandalozni padec ekscentrične vladajoče druščine na Hrvaškem je enak doživetju vrhunskega nokavta, po katerem se ne pobereš več s tal. Toda za zmagoslavje pravzaprav ni prostora, kajti razmere so veliko resnejše, kot je videti, saj se Hrvaška v njih kaže kot eksemplarična tvorba, propadla država, ki odlično ponazarja smrt politike kot družbene dejavnosti. V udarnih novicah, ki kar prehitevajo druga drugo, v glavnih vlogah ves čas nastopata državni tožilec in vladajoča stranka. Zdaj so končno blokirali lastnino Hrvaške demokratične skupnosti, njene nepremičnine, račun, vse zaradi preiskovalnega postopka, ki poteka proti stranki na oblasti. Dogajanje je bilo popolnoma predvidljivo, a je vendarle v celoti presenetilo prav tiste, ki jih zadeva.
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Hrvaška
Hrvaški mediji so te dni objavili fotokopijo zanimive izkaznice, iz katere je razvidno, da je bila sedanja premierka dolga leta članica Zveze komunistov Jugoslavije. Še več, mlada aktivistka se je v ZKJ včlanila ravno leta 1972, torej takoj po zadušitvi znamenite »hrvaške pomladi«, nacionalističnega gibanja, katerega nosilci so dve desetletji prezgodaj zahtevali samostojnost Hrvaške. Gospa Kosor se je torej pridružila partiji, ki je bila malo prej pozaprla vse vidnejše člane gibanja za hrvaško neodvisnost, ljudi, katerih ideje prav ta gospa danes tako radikalno zagovarja. Pa Jadranka Kosor ni samo nekoliko pokukala v Titovo komunistično partijo, ampak je njena zvesta članica ostala polnih dvajset let.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Hrvaška
Končno je vladajoča stranka objavila program, s katerim namerava zmagati na volitvah, iz njega pa je razvidno, da se strateška rdeča nit, ki trdno povezuje vse programske točke in ki naj bi Hrvaški zagotovila izhod iz globoke krize, imenuje domoljubje! Pa ne kakršno koli, ampak tisto, zasejano davnega leta 1990, katerega vodilo, ki ga je določil diktator Tuđman, se glasi: »Vse za Hrvaško, Hrvaško za čisto nič!«
-
23. 9. 2011 | Mladina 38 | Hrvaška
Nekateri so prepričani, da gre za popolno odsotnost razuma, drugi menijo, da lahko govorimo o pretirani nečimrnosti, a karkoli že tiči za vsem skupaj, to, kar zadnje dni počne šefinja vladajoče stranke in hrvaške vlade, je podobno dobro zrežiranemu političnemu samomoru. Na obroke. Tisti hip, ko so postale javne nove skrivnosti o črnih fondih iz pogubne beležnice računovodkinje HDZ, med katerimi jih je tudi nekaj, ki se nanašajo prav na gospo Kosor, je ta nemudoma sklicala novinarje. Nato je pred kamerami med člane svoje stranke sprejela nikogar drugega kot ministra za notranje zadeve. Z razkazovanjem mišic je ubožica najbrž želela sporočiti, da se ne boji, ker tako ali tako ni nikogar, ki bi jo aretiral, saj je policijski šef odslej njen poslušni partijski tovariš. Vendarle pa gre za sprevrženost, kakršne še nismo imeli priložnost videti, saj se ta rahla politično-policijska vez utrjuje prav v času, ko pričakujemo preiskavo, ki naj bi se ukvarjala z gospo premierko zaradi financiranja dveh njenih kampanj z nelegalnimi sredstvi.
-
9. 9. 2011 | Mladina 36 | Hrvaška
Mislim, da nihče normalen ne more biti policijski šef. Noben spodoben človek, pravzaprav, se v današnjih političnih razmerah sploh ne bi hotel ukvarjati s politiko, kaj šele, da bi bil notranji minister ... In to celo na vzhodu Evrope, v eni od ušivih tranzicijskih držav, kjer so demokratični procesi šele pognali korenine, v državne službe pa se še vedno rekrutirajo sorodniki, nečaki, preverjen kader, vdan izključno partiji na oblasti. Hrvaška še posebej ni imela sreče s svojim policijskim kadrom in na položaju ministra za notranje zadeve so se nenehno menjevali neki čudni osebki, polinteligenti ali, kako bi se reklo, ljudje z zelo razvitim smislom za zvestobo vodji in partiji. Koga vsega nismo imeli na tem položaju, od bedastega tipa, ki je v nekem intervjuju v začetku devetdesetih let odkritosrčno bleknil, da je, glej si ga no, »popolnoma nepolicijski tip«, Tuđman pa ga je naslednjega dne zamenjal, do dolge vrste osebkov, ki so vsi od prvega do zadnjega zvesto delovali v bran režima, pri tem pa obilno uporabljali sredstva za prisluškovanje, spremljanje in blatenje opozicijskih novinarjev in intelektualcev.
-
28. 8. 2011 | Mladina 34 | Hrvaška
Brez dvoma te dni le cinični dlakocepci lahko trdijo, da je Hrvaška globoko v recesiji in da se oblast vede, kot da svetovne krize ali velikanskih težav v evroobmočju sploh ni, ter zraven prištevajo še tistih 300 tisoč brezposelnih. In s tem zlobno kazijo silne žurke slavnih in njihovega občinstva; da, da, Hrvaško kakor po tekočem traku obiskujejo sami vplivni, bogati, slavni ... Torej, zgolj zadnji teden sta sem prispeli dve pomembni ženski, katerih vpliv na svetovno dogajanje je preprosto neizmerljiv. Dve dami, dve Angie, sta se izkrcali v mali Hrvaški z enim samim namenom, da pomagata, kolikor moreta, vsaka na svojem področju.
-
12. 8. 2011 | Mladina 32 | Hrvaška
Najnovejša afera ima prav vse značilnosti tranzicijskih, torej mafijskih uspešnih poslov, le da je - to pa je za tukajšnjo oblast izjemno neprijetno - zgodba tokrat segla tudi prek hrvaških meja. Vse je potekalo po znani, najpreprostejši enačbi - kupi poceni, prodaj drago in po možnosti naj bo predmet špekulacije last koga drugega. Na primer, država ti pokloni kilometre kmetijskega zemljišča, vendar tujega, tik ob morju, recimo v Istri, potem potrpežljivo čakaš, nato sklepaš sumljive politične dogovore z lokalnimi politiki, da bi se namembnost zemljišča spremenila iz poceni kmetijskega v drago zazidljivo, in potem ga za velike denarje prodaš kakemu »podjetniku«. Za gradnjo igrišča za golf! Brez teh, tako se je izkazalo, Istra resnično ne more, čeprav to pomeni, da bodo uničeni kilometri morske obale, sledila pa bo obvezna betonizacija, torej gradnja apartmajev in hotelov za pomembno golfistično klientelo ...
-
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Hrvaška
Hrvaški premierki se je končno zdelo vredno objaviti datum parlamentarnih volitev. Sočasno se je v državo vrnil dolgo pričakovan begunec, nekdanji premier Sanader. In že v prvi izjavi preiskovalcem, skladno s svojim značajem, prepotentno zavrnil vse obtožbe za utajo velike količine denarja, pretkano izjavil, da komajda pozna ljudi, ki so ga v svojih izjavah obremenili. Rekel je tudi, da prvič sliši za milijonske zneske, vzete iz državnih podjetij, kajti s tem da se je ukvarjalo računovodstvo njegove stranke, in da je tako dobro vzpostavil poslovanje HDZ-ja, da sam ni imel vpogleda v poslovanje stranke. Temveč so ga, se je dalo razbrati, imeli neki drugi igralci vladajoče stranke.
-
15. 7. 2011 | Mladina 28 | Hrvaška
To, da naj bi bil Split turistično mesto, je pravzaprav velika zabloda. Resda je te dni, ker je priljubljen cilj tujcev, ljudi v njem kot listja in trave, toda zdi se, da je vse to le privid in da bo mesto pod Marjanom šele postalo prava turistična meka, pomembnejša od svetišča v Lurdu, privlačnejša celo od Međugorja, tega svetovnega romarskega središča, kjer Marija že leta zdravi vse po vrsti in ne sprašuje za ceno. V tej sicer ostri konkurenci bo kmalu, če bog da, imel možnost zmagati prav Split, in to zgolj in samo zaradi vizionarstva svojega župana. Človeka, ki vse noči ne spi, ker si beli glavo, kako v Split privabiti turiste, a jim pri tem ne ponuditi samo priskutne Sodome in Gomore, tistih razuzdanih megakoncertov na plažah, ampak tudi kaj takega za dušo, krščanskega, pa vendarle donosnega.
-
30. 6. 2011 | Mladina 26 | Hrvaška
Mislili smo, da ni prav ničesar več, s čimer bi nas še lahko presenetila, da je dama uporabila že vse adute samohvale, nečimrnosti, spogledljivosti. Potem pa je odšla v Bruselj, da bi ji tam evropski uradniki potrdili, da so se hrvaška pogajanja z Evropsko unijo vendarle končala. In od tam je, urbi et orbi, sporočila, da izključno sebe samo šteje za najzaslužnejšo za konec neke zgodbe, ki se je vlekla celih deset...
-
16. 6. 2011 | Mladina 24 | Hrvaška
Hrvaška je navsezadnje dobila zeleno luč za dokončanje pogajanj z Evropsko unijo. Trajalo je dolgo in bilo je naporno, a se je vendarle srečno končalo in prav ganljivo je bilo gledati hrvaško premierko in njenega slovenskega kolega Pahorja, kako se skupaj veselita skorajšnjega konca mučnega opravila, pri katerem je bil pomemben tudi prispevek slovenskega premiera.
