Heni Erceg
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Hrvaška
Komentar / Za vse je kriv Mile
Mlad Anglež in neki Američan sta morala v Splitu plačati globo tisoč evrov, izrekli pa so jima tudi prepoved vstopa na Hrvaško in v države Evropske unije za leto dni, ker sta: poškodovala kip Grgurja Ninskega v mestu, potem je Anglež pri belem dnevu slekel hlače in opravil veliko potrebo sredi Peristila, simbola Dioklecijanove palače, potem sta se v črni noči skupaj pijana in zadrogirana vzpenjala na balkon baročne palače v mestnem središču in vznemirjala tamkajšnje stanovalce, potem sta se gola sprehajala po rivi in nazadnje sta žalila organe reda.
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Hrvaška
Hrvati smo imeniten narod, nihče ne more reči, da nismo. Imamo akademijo znanosti in Hrvaško matico, ki od 7. stoletja skrbi za čistost jezika in rase ter nasploh kot cerber varuje identiteto Hrvata vulgaris. Imamo tudi akademsko skupnost, katere pripadniki – z redkimi izjemami, ki se lotijo tega sizifovskega posla in ob vsaki priložnosti opozarjajo na resno nevarnost fašizacije družbe – molčijo kot ribe, ker so bodisi člani desničarske stranke na oblasti ali njeni simpatizerji.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Hrvaška
Recimo, da je R. Š. igralec v predstavi z očitnimi prvinami groteske in družbene satire, v kateri so predstavljene razmere na Hrvaškem, vendar R. Š. ni Rade Šerbedžija. V tej uprizoritvi igra samega sebe, žrtev krivične države, ki mu hoče kot zadnjemu beraču – toda on »ni berač in bi bil raje brezdomec, kot da bi vzel karkoli tujega« – odvzeti krvavo prigarano lastnino, in to na prelepem kraju, tik ob morju v mestu Sali na Dugem otoku. Eh, te preklete lokalne oblasti! Ti pritepenci! Njemu bi vzeli stanovanje s pogledom na modrino morja, njemu, »prostovoljcu v domovinski vojni«, ki je, kakor pravi, »celo puško kupil sam«.
-
11. 8. 2023 | Mladina 32 | Hrvaška
Vse bi bilo laže, če ne bi bilo fotoaparatov in kamer. Tako pa je bilo nekaj fotografij spet zgovornejših od besed, razkrile so, kakšne politične predstave uprizarjajo vsako poletje, da z njimi častijo vojno, moške frustracije in lažne zgodovinske dogodke. Tako je eden od televizijskih posnetkov izredno nazorno prikazal osebnost hrvaškega predsednika, ki je iz svoje letne rezidence na Hvaru – znanega brloga komunističnega veljaka Vladimirja Bakarića – prišel na proslavo v čast največjih zgodovinskih bitk Hrvatov. Znašel se je na ulici »kraljevega mesta« Knina, kjer je lilo kot iz škafa in kjer so že osemindvajsetič počastili spomin na akcijo Nevihta oziroma etnično čiščenje Srbov, živečih na Hrvaškem, izpeljano leta 1995. Skupaj s pribočniki je hodil po mestu, imeli pa so en sam dežnik. Bočil se je nad predsednikovo glavo, za katero skrbi tisti paž, ki se spotika zadaj, predsedniku države za petami, da bi zaščitil prvega med Hrvati, ki očitno, čeprav ima proste roke, ne more sam držati jebenega dežnika.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Hrvaška
Ženske so na ulici že skoraj dva meseca. Delovna mesta sodnih uslužbenk in uradnic, kakih 7000 jih je, so zamenjale za ulico, ki je tako ali tako prispodoba njihovega življenja, če pogledamo plačo, ki jim jo milostno namenja vlada Andreja Plenkovića. Nič manj kot 500 evrov na mesec! Znesek zadostuje za življenje pouličnega berača v državi, katere premier dan za dnem papagajsko neprepričljivo našteva izjemne uspehe svoje vladajoče ekipe. V resnici kriminalne združbe, ki je – medtem ko sodne delavke že več tednov stavkajo, ker jim vlada noče zvišati plač – pognala kar deset milijonov evrov, hej, deset milijonov! Tolikšen znesek se je zaradi »brezbrižnosti« vlade iz državnega podjetja za energetiko prelil na račun nekega tajkuna, kot se tukaj s prikupno olepševalnico reče mafijcem, povezanim s hadezejevsko kriminogeno hobotnico.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Hrvaška
Življenje drugih je odličen film o vdiranju v tuje življenje; govori o umetniškem paru, ki ga nadzorujejo pripadniki službe državne varnosti, odgovorni za kulturno sceno v Vzhodnem Berlinu za časa NDR, leta 1984. Konča se tragično za protagoniste na obeh straneh prisluškovalnih naprav, kot opozorilo, s čim se v resnici ukvarjajo tajne službe, ki naj bi ljudstvo varovale pred »sovražniki« v narodu samem. To naj bi bila – tako velja še danes – posebnost komunističnih režimov, ki so »skrbeli« zlasti za kulturno, umetniško, novinarsko sceno, a s propadom komunizma v Vzhodni Evropi se je takšno mnenje izkazalo za golo laž, saj so agenti in vohuni prejšnjega režima čez noč postali trdna opora večinoma nacionalističnih oblasti v novonastalih evropskih državah.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Hrvaška
Komentar / Hrvaška – zgodba o uspehu!
Tu se kaj hitro pokaže zbeganost, kajti malo verjetno je, da znani vplivnež, pomembni tiktokar ali kak milijarder, lastnik plovečega rušilca – navdušen nad komiško pogačo, viško vugavo in naravnimi lepotami Hrvaške – zna odgovoriti na to nikoli postavljeno novinarsko vprašanje. Hrvaška, Grčija, Španija … ko gre za food, blue sea and the people, so to zanje kraji, kjer živijo sredozemski domorodci, med katerimi po njihovem ni nobene razlike.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Hrvaška
Sredi rive v Splitu, prepolne ljudi, se je slekla do golega. Kamere so jo posnele, posnetek je bil objavljen. In? Kot da se ni nič zgodilo.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Hrvaška
Pravzaprav se mi kar malo smili, ni prijetno, če se na ubogega moškega spravijo vse babnice Balkana in celo nekateri medijski komentatorji. Dobro, takšnih, ki bi zagovarjali pravice žensk, v tem našem zakotju ni ravno veliko, pa vendar si je vsega kriv gospod Perić sam, ker nasprotuje novemu zakonu o spolno občutljivem jeziku, po katerem bi morali ženske v Srbiji v prihodnje ogovarjati z doktorica, profesorica … ne več s samostalniki moškega spola.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Hrvaška
Tale naš je razkril strah zbujajoče teroristične grožnje, ki jih je menda deležen vsak dan, in Banske dvore – od koder tako simbolično vlada – obdal s kordonom policistov z dolgocevnim orožjem. Kajti brezimni teroristi samo čakajo, da se dokopljejo do hrvaškega premiera, ki se je v resnici domislil starega recepta – sejanja strahu med nezadovoljne državljane, ker nekateri »grozijo z zrušitvijo ustavne in demokratične državne ureditve«. Hm, demokratične? Tako zelo, da se izbranci z barikadami in policijo varujejo pred drhaljo, kar je drugo ime za državljane, čeprav se ti skoraj ne oglašajo, o kakem resnem uporu pa lahko samo sanjamo.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Hrvaška
Komentar / Suženjstvo na Hrvaškem
Že kakih pet ali deset minut sem stala pred blagajno v trgovini za vogalom in čakala, da mlada blagajničarka reši težave s kartico. Prestrašena in neustrezno usposobljena za svoje delo je, ker je bila vrsta kupcev vse daljša, jaz pa vedno bolj živčna, končno izdavila, da bo poklicala poslovodkinjo. Prikazala se je izžeta, utrujena ženska, očitno kažoč, da ji je vsega dovolj, tudi mene, in me povabila v svojo pisarno. Takoj ko sem vstopila v to »pisarno«, luknjo, še najbolj podobno kokošnjaku, stisnjeno med škatle v velikem skladišču, brez oken in zraka, je razdraženost zamenjala tiha osuplost nad tem svetom nevidnih, tistih, ki jih, ko tavamo med policami s hrano, sploh ne opazimo. In vendar so tu, te ženske – moški ne opravljajo tega »ženskega« dela – da bi bile ljubeznive, da bi nam stregle, prenašale naša vprašanja in izpolnjevale želje.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Hrvaška
»Leto za letom opozarjamo, kako nesmiselno je, da je 22. junij dan antifašizma in državni praznik. Mnenje temelji na kopici zgodovinskih dejstev. Bridka resnica je, da je gozd Brezovica postal veliko povojno morišče, kjer je bilo ubitih približno 6000 ljudi, za njihovo smrt pa ni nikoli nihče odgovarjal. Tam se 22. junija 1941 ni zgodilo prav nič, le skupina siških komunistov je zaradi razveljavitve pakta med Nemčijo in Rusijo prestrašena pobegnila v gozd. To je zamolčano dejstvo … Zahtevati je treba ustanovitev komisije, ki naj se loti raziskovanja zločina v Brezovici, s tem pa bi bil izpolnjen tudi prvi pogoj za odpravo dneva antifašističnega boja.«
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Hrvaška
Taborišče je bilo eno najokrutnejših od vseh, kar jih je hrvaška vojska leta 1992 vzpostavila na ozemlju Bosne in Hercegovine, delovalo je v Mostarju, sedežu paradržave Herceg-Bosne, nedosanjanih sanj o priključitvi zahodnega dela BiH Hrvaški. Pogosto je bilo v taborišču hkrati zaprtih tudi po 6000 civilistov, žensk in otrok, to je bil kraj zverinskega nasilja nad dotedanjimi sosedi, Bošnjaki. Pretepali so jih, stradali, zapirali v samice, sodniki haaškega sodišča so med procesom proti voditeljem Herceg-Bosne slišali pretresljiva pričevanja o mučenju v Heliodromu, o peklu samic, dokazana je smrt vsaj 27 zapornikov iz Heliodroma, ki so jih poslali na delo na prvo bojno črto v Mostarju.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Hrvaška
Komentar / Ko jagenjčki obmolknejo
Je to le še ena netema, kakor bi se izrazil hrvaški premier, ki je tako odgovarjal na vprašanja o kaznivih dejanjih svojih birokratov, ali pa je delček podobe brezglave države, ki deluje samo še po zakonu inercije, kot pokvarjeni avtomobil pelje po klancu navzdol? A morda gre vendarle za temo, v resnici bivanjsko, saj zgodba pripoveduje o živinorejcu iz Dalmacije, ki je nedavno dobil odločbo, da mora premestiti 300-glavo ovčjo čredo, menda »v nasprotju s predpisi nameščeno v staji v bližini stanovanjskega objekta«. »Stanovanjski objekt« – je sploh treba ugibati? – je le drugo ime za turistične apartmaje, katerih lastnik se je pritožil, da mu »ovčji smrad« kvari posel.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Hrvaška
Zadeva se imenuje Agencija za znanost in visokošolsko izobraževanje, je ena od številnih birokratskih tvorb in se ukvarja s preverjanjem diplom, magisterijev in doktoratov iz tujine in odločanjem, ali bodo na Hrvaškem veljavni ali ne. Včasih jim veljavnosti tudi ne prizna, odvisno od tega, od kod vloga za nostrifikacijo prihaja. Za tale primer vem iz prve roke: T. E. je vložila zahtevek za nostrifikacijo magisterija, pridobljenega na ugledni ameriški Univerzi Yale, agenciji plačala zajeten znesek, ker morajo tudi njeni uradniki od nečesa živeti, neposredno z Yala so poslali prepis dokazila o opravljeni magistrski diplomi, a je tako rekoč še isti hip prispel odgovor, da tam pridobljeno znanje in tamkajšnji dveletni trud nista vredna piškavega oreha. Magisterij se torej ne prizna, doseženi naziv je na ravni univerzitetne diplome. Sporočilo v napadalnem – kaj me sploh nadlegujete! – tonu je poslala neka uradnica te velepomembne ustanove. Sicer pa – ok, gospa tega res ni rekla – »če bi magisterij opravili v Bosni in Hercegovini namesto na nekem Yalu, bi vam ga brez težav priznali«.
-
V celoti je upoštevala protokol; vedela je, da je nekaj narobe, zato je šla takoj na pregled v zasebno kliniko v Zagrebu in zanj seveda mastno plačala. Zaradi suma, da gre za maligni tumor, so jo poslali na Zavod za tumorje, tam so opravili dodatne preiskave, tudi tisto ključno – biopsijo sumljive tvorbe. Potem pa so minevali dnevi in nato meseci, Lina Budak – gospa je znana odvetnica, ukvarja se predvsem z obrambo novinarjev, ki jih desničarski podleži tožijo za ogromne odškodnine za pretrpljene »duševne bolečine« – pa je čakala na odločilni, histopatološki izvid. Sedem mesecev je zaman poskušala priti do njega, klicarila je v bolnišnico, nazadnje pa so ga na njeno neomajno vztrajanje (kljub neprijaznosti uslužbenke za okencem) vendarle našli. V računalniku. Izgubil se je! In z njim srhljiva diagnoza – karcinom dojke. Zdravljenje je zamujalo že celih sedem mesecev, za to pa je bil odgovoren »humani« sistem, katerega prvi človek se je nedavno na množične proteste novinarjev zaradi sistemskega umora novinarja Vlada Matijanića odzval z ostudnimi besedami, da »je kolegovo smrt nedostojno izrabljati v politične namene«!
-
Komentar / Glavni urednik Hrvaške
Nekoč davno sem v vlogi glavne urednice Feral Tribuna šla na pogovor z neko živino – vsaj sam je mislil, da to je – v njegovo ogromno pisarno v enem od višjih nadstropij neke bajture. Takoj ko sva sedla, je od mene zahteval mobitel in iz njega na mojo neizmerno osuplost izvlekel baterijo, isto pa je naredil tudi s svojo napravo. »Si pri zdravi?« sem vprašala in v odgovor dobila konspirativni nasmešek odličnega poznavalca vohunske dejavnosti pri Hrvatih. Bil je popolnoma vsakdanji pogovor, vendar je tip vedel, da ga Ilija Čvorović – tisti iz komedije Balkanski špijon – ki nekje brezdelno prisluškuje, lahko poveže z mano, to pa se mu je zdelo nevarno.
-
Komentar / Polavtomatski dežnik
Tednik Feral Tribune je vsa leta obstoja, obstajal pa je dolgo, kot svojo blagovno znamko gojil satiro in še posebej neprizanesljivo fotomontažo. Tako je v burnih devetdesetih letih nastala tudi kultna fotomontaža, za katero smo uporabili fotografijo Feralovih urednikov, ki bosonoga in pokrita z rjuho ležita v zakonski postelji tašče pokojnega Predraga Lucića, čez njuna obraza pa prilepili glavi predsednikov, odgovornih za vojno in razdejanje, Franja Tuđmana in Slobodana Miloševića. Predsednika se v postelji nežno objemata in smehljata. Ta naslovnica Ferala je povzročila pravi vihar, ne le politično negodovanje, se je pa znašla tudi na steni pisarne tedanjega glavnega urednika New York Timesa.
-
Za obubožane Hrvate je bil nedavni božič precej žaloben, tako da ga je zlahka zasenčil drug božič, pravoslavni, ki so ga v organizaciji Srbskega narodnega sveta (SNV) praznovali nikjer drugje kot v Westinu, zagrebškem hotelu visoke kategorije. Predsednik SNV je pri vhodu sprejel hrvaškega premiera, nekoliko pozneje pa še podpredsednika srbske vlade in vodjo srbske diplomacije Ivico Dačića. Potem se je tam jedlo in pilo in imelo politične govore, namen vsega skupaj pa naj bi bila »sprava« med popolnoma odtujenima državama. Milorad Pupovac, predsednik SNV in koalicijski partner vladajoče stranke, je ugotovil, da se je s prihodom srbske delegacije »med državama izrisal zlati most«, čeprav je vsakomur jasno, da bo edina povezava med Hrvaško in Srbijo ostala trhla brv, vse dokler bodo v obeh na oblasti nacionalistični jastrebi.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Hrvaška
Komentar / Zakoračiti v prazno
Najprej smo »zakoračili« iz Jugoslavije, nato iz vojne, potem smo »zakoračili« v Nato, EU, Schengen, evro … Sočasno smo »zakoračili« v revščino, nebrzdano inflacijo, velikanske stroške za hrano, elektriko, vodo, plin, življenje nasploh, »zakoračili« smo tudi v opustošeno državo množičnega izseljevanja in v popolno razčlovečenost vladajoče stranke, ki ji je do tretje zime po strahovitem potresu na Baniji v bližini Zagreba na prizadetem območju uspelo zgraditi zgolj šest – s številko 6 – hiš, zato na tisoče Banijcev še vedno živi v mrzlih kovinskih bivalnikih brez vode, elektrike, cest … »Zakoračijo« lahko samo v svoja zaledenela obup in nemoč. Brez dvoma smo »zakoračili« v bedo državice na obrobju Evrope, ki ji je odvzeta vsakršna suverenost, ki je sprta z vsemi sosedi na vzhodu, ki se v nacionalizmu še vedno mojstri ob državotvorni nemoči Bosne, s Srbijo pa sploh nima diplomatskih odnosov.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Hrvaška
Komentar / Prepoved spominjanja
Ko je umrl oče, sem iz stanovanja staršev odnesla knjige, vse od Trockega do Đilasa, pa materine ročno vezene prte in okrasne prtičke, očetove spomenice za te in one zasluge, vojne in povoje, pa očetovo in materino fotografijo, natisnjeno na tiralici, ki so jo za njima leta 1942 razpisali italijanski fašisti na zasedenem Visu, potem pa so ju tudi ujeli in obsodili na smrt, a sta pobegnila … No, to je seveda že druga zgodba. Vzela sem, priznam, tudi malo svileno zastavo, jugoslovansko, z zvezdo, ki jo je oče, kot je bilo zakonsko predpisano, obesil na krmo, kadar sta se z materjo odpravila na krajši izlet s čolnom. Še danes jo hranim, zložena leži v enem od predalov z drugimi svetinjami nekega časa, neke države, ki so jo naši starši ustvarjali s tolikšnim zanosom, mi pa smo v njej rasli, odkrivali njene slabosti in prednosti in jo nazadnje uničili, toda tudi to je že druga zgodba.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Hrvaška
Spet so lazili po pokopališčih in v političnopropagandne namene razprodajali žalostne spomine, spet je žrtvoslovno razpoloženo ljudstvo plesalo, kot je godel lastnik prodajalne teh spominov, spet so nas poučevali, kdo je napadalec in kdo žrtev. Od takrat, ko so se dogajali vojni zločini, je minilo 31 let. To je čas, v katerem bi vsakemu kolikor toliko civiliziranemu narodu že prodrlo do zacementirane zavesti, da bi bilo dobro mrtve prepustiti spokoju njihovih grobov. Toda ne, ne gre brez tega nenehnega, tudi letos ponovljenega zlorabljanja žrtev iz Vukovarja, mesta, ki so ga takrat uničile, pogubile enote JLA in srbske sile. Kajti če tega ne bi bilo, če ne bi bilo vztrajnega pogrevanja sovraštva do vsakega Srba, četudi je bil med vojno še otrok, bi morda vendarle prišel čas, ko bi modeli, kakršen je župan tega mesta, dočakali politično smrt. Ta prostaški desničar je sposoben politične točke pridobivati samo z nenehnim blebetanjem, da so Srbi sovražniki, sočasno pa mesto, ki ga vodi, pospešeno umira, navkljub vsemu denarju, ki se že leta steka vanj. Odhajajo oboji, Hrvati in Srbi, teh drugih po popisu prebivalstva ni več niti toliko, da bi lahko uveljavljali pravico do javne rabe cirilice.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Hrvaška
Res je, porinil sem ga pod avto, vendar nisem kriv, ker me je k temu nagovoril neki mimoidoči. Zato sem tudi sam po svoje žrtev. Tako bi tisti pronicljivejši med nami lahko razumeli napis na spominski plošči, nameščeni na zanemarjeni zgradbi nekdanjega taborišča Morinj v Črni gori, ki sta jo dala postaviti obrambni in zunanji minister te države v opravičilo številnim civilistom in hrvaškim vojakom, leta 1991 zaprtim v tem taborišču.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Hrvaška
Oh, kako razveseljivo, namesto rednih osovraženih položnic se je v poštnem nabiralniku znašla ovojnica brez imena naslovnika – to pomeni, da so enako dobili vsi državljani –, v njej pa je bila na kakovostnem papirju natisnjena brošura, nekaj podobnega Ikeinim katalogom, ki smo jih včasih s takšnim užitkom prelistavali. Poglej to krasoto, si mislim, ko si ogledujem sijajni pamflet, na katerega naslovnici piše Evro – naš denar, s prve strani pa se smehlja premier, ki »spoštovane sodržavljanke in sodržavljane, drage Hrvatice in Hrvate« obvešča, da so pogoji, na podlagi katerih nam je Evropska unija odobrila uvedbo evra, »politična stabilnost, naše odgovorno upravljanje javnih financ in izvajanje reform«. Reforme? Stabilnost? Odgovornost? Je s tem človekom vse v redu? Pred kratkim so bile zaradi hude korupcije, za katero je moral vedeti, vložene obtožnice zoper kar tri ministre njegove vlade, vse reforme, od zdravstvene do izobraževalne in reforme javne uprave, pa so čista zajebancija. Nadaljuje z opevanjem, podobnim tistemu med predvolilno kampanjo – ta se v resnici za njegovo stranko nikoli ne konča –, neverjetnih uspehov svoje vlade, laže, da se nam ni bati podražitev, kakor da se ne bi neprestano dražilo vse po vrsti, in sklene, da je prav uvedba evra »generacijska priložnost za gradnjo še uspešnejše Hrvaške«.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Hrvaška
Kakorkoli obrneš, je na Hrvaškem slabo, najbolj pa brez dvoma trpi premier, ker ne more obrzdati malopridnežev, ki hočejo zrušiti njegovo vlado in so menda vsi »pod tujim vplivom«. Čigavim? Ruskim? Zagotovo človek zaradi razmer v stranki, zaradi kriminalnih afer svojih tovarišev, ki se vrstijo kot po tekočem traku, trpi za preganjavico in si je izmislil »zunanjega sovražnika«. Tako nas je s časovnim strojem prestavil nazaj v davno leto 1999, ko se je predsednik Franjo Tuđman vrnil iz Amerike s karcinomom (čeprav je bolezen trmasto zanikal) in – besen, kot je bil – ljudstvu svareče pretil s strahotno nevarnostjo opozicijskih »rumenih in zelenih hudičev«, ki si prizadevajo spodkopati Hrvaško, »tujih plačancev«, ki bi »Hrvaško prodali za Judeževe srebrnike«. Kmalu za tem je umrl, toda »zavistni diletanti« – mediji in nerazumna opozicija – so ostali in zdaj jih je njegov modri in izkušeni naslednik prepoznal in poklical na odgovornost.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Hrvaška
Volitve v BiH so se iztekle pričakovano, pa vendar so prinesle malenkostne premike. V Republiki Srbski, zrasli iz trdoživega srbskega nacionalizma, ostaja na oblasti politični izrodek Milorad Dodik, partner hrvaške vladajoče elite, poražena je bila predstavnica trde linije tamkajšnje HDZ, premik pa prinašata nepričakovana zmaga socialdemokrata Denisa Bećirovića, kandidata združene opozicije, in poraz bošnjaškega turbonacionalista Bakirja Izetbegovića. S tem bi se zdaj, ko je izgubil oblast in moč, lahko poukvarjali preiskovalni organi, saj naj bi bil vpleten v številne korupcijske afere.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Hrvaška
Izkušnje, ki smo si jih pridobili v teh krajih, nas neprizanesljivo učijo, da je povečana raba besede ’meje’ pri visokih političnih in cerkvenih nebodijihtreba nekakšna besedna uvertura v oglušujoče zvoke vojaških trobent. Tudi ko v nas zagori plamenček upanja, da so posvetni in verski voditelji vendarle prišli malo k pameti in se posvetili božjemu in ljudskemu v pozitivnem pomenu besede, se nevarna blaznost, ki grozi s samih »božanskih« vrhov, kmalu spet vrne. Te dni ima polna usta ’meja’, tistih ozemeljskih, tuzemskih, dušni pastir, patriarh srbske pravoslavne cerkve Porfirij, ki je res mračnjaško, kot kak vitez teme rekel: »Vsi vemo, da so se v zgodovini meje držav in mest, kjer je prebival naš narod, spreminjale, zato ne moremo biti prepričani, da se ne bodo spreminjale tudi v prihodnje, saj je v zgodovini vse relativno.« Te žalostinke je pel ob počastitvi nacionalnega praznika srbske enotnosti v Republiki Srbski, delu Bosne, ki ji je bil iztrgan z medvojnim nasiljem.
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Hrvaška
Šjor Dane je opravljal tehnične preglede vozil, žena Rada pa je marljivo prodajala sukanec in igle, pozneje sta v domači vasi zasadila oljčnik, da bi si zagotovila kak priboljšek k skromni pokojnini. Bila sta verna in to jima je lajšalo trdi vsakdanjik, prva sta prihajala k maši, Dane je tu in tam pokrpal vaško cerkev, Rada jo je pospravljala in pela na koru, skratka, bila sta predana vernika, božje zapovedi – saj veste: »Ne ubijaj«, »Ne kradi« in tako naprej – so bile njuno življenjsko vodilo. A ker je življenje humoreska, je Dane svoji cerkvi nenadoma podaril sto tisoč kun, vaškega župnika pa je začelo takoj glodati: »Ljubi bog, od kod vendar upokojencu toliko denarja?« Ni vedel, prav tako kot še marsikdo v hrvaški vladi ne, posebej ne premier, da je nekaj posameznikov iz državne naftne družbe leta in leta izsesavalo in končno izsesalo več kot milijardo kun, na čelu te mafijske združbe pa je bil prav Danetov in Radin sin, direktor plinskega sektorja INE, ki je na očetov bančni račun nakazal kar 500 milijonov kun, nekaj pa tudi na maminega. Tako sta Dane in Rada zajetno vsoto vložila v gradnjo stanovanjske stavbe v središču Šibenika. Aretacija je Daneta in juniorja presenetila, ko sta se ravno odpravljala v Švico, kamor sta nameravala prenesti milijone evrov, prigrabljenih v INI tako, da je združba med najhujšo energetsko krizo poceni kupovala hrvaški plin in ga prodajala po 20-krat višji ceni, pri tem pa »pokurila« kar 17 odstotkov domačih plinskih rezerv.
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Hrvaška
István Bibó je že pred davnimi leti opisoval bedo državic Vzhodne Evrope, vendar ga ni nihče poslušal. Danes so vse te državice le majhne lise na zemljevidu, močne zgolj v nacionalizmu, zato je dobra prav vsaka priložnost, kakšna vojna pa se zdi kot glavni dobitek, kadar si te malčice zaželijo pritegniti več pozornosti. Zdaj recimo državica Estonija resno obračunava z Rusijo, tako da iz svojih mest odstranjuje vsa spominska znamenja v čast Rdeči armadi, kot da je ta pred 80 leti napadla Ukrajino in ni osvobajala Evrope izpod nacizma. Spomenike milijonom padlih rdečearmejcev v Vzhodni Evropi neizprosno odstranjujejo, v Estoniji pa je bil »kaznovan« tudi pisec Maksim Gorki, češ da je bil Stalinov ljubljenec. Eh, Stalinov … Estonci so v protivojnem zanosu celo Nemčiji priporočili, naj stori isto in se loti brisanja antifašističnega spomina, vendar so iz Berlina odgovorili, da jih je v tistih davnih časih prav ta vojska rešila nacizma.
-
12. 8. 2022 | Mladina 32 | Hrvaška
Odraščal je v uredništvu tednika Feral Tribune in se razvil v enega najboljših hrvaških novinarjev, njegovi članki so izstopali v vsakem uredništvu. Čeprav je bil mlad, je bil človek starega kova; izobražen, duhovit, temeljit pri razkrinkavanju in klicanju na odgovornost številnih ljudi, vpletenih v korupcijo, v kateri se duši Hrvaška. Zasebno je bil zadržan in vljuden, kadar me je poklical, je pogovor vedno začel z: »Motim?« Potem pa je sam postal glavni junak strašljive afere v tej brezčutni državi.
