Matej Bogataj
-
»Dejansko bi bil odrešen, če bi si lahko priznal, da mi je zaradi Philipove zgodbe spodletelo. Prevelika je zame – čeprav se zdi povsem preprosta. Tako je, kakor da bi pri vsakem poskusu na nekaj pozabil, podrobnost, ki je nujno potrebna, kakor da bi izgubil znak, ki bi me popeljal na pravo sled,« pravi švicarski pripovednik in dramatik Bärfuss (1971), ko pojasnjuje svojo pisavo in hkratno zagretost za zgodbo o Philipu, ki je v opisanem dnevu in pol sploh zagret. Do pregretosti.
-
Veronika Simoniti: Ivana pred morjem
Pripovedovalka, ki se je izselila v tujino, prodaja družinsko hišo, prej v lasti starih staršev. Med pospravljanjem in izbiranjem tistega, kar bi bilo mogoče lastninsko ohraniti in preseliti, najde medvojno fotografijo, na kateri je njena babica noseča, ob njej pa hči – domnevno edinka. Vse to sproži načrtno ukvarjanje s preteklostjo, kakor jo je mogoče rekonstruirati s fotografij ter iz obsežne, celo pred bližnjimi skrite in ohranjene korespondence ob prej redkih opazkah in fragmentih zgodb že umrlih.
-
Sally Rooney: Pogovori s prijatelji
Študentki skupaj nastopata na literarnih večerih, čeprav piše predvsem ena, Frances, druga, Bobbi, ima performativne in socialne sposobnosti širokega spektra. Mladi par pritegne fotografinjo in esejistko, njena dela so očitno bolj komunikativne in portretne narave, ter njenega moža igralca in potem se koti mnogokotnika malo pomešajo: Bobbi se bolj zagreje zanjo, Frances bolj zanj.
-
Robert Galbraith: Smrtonosna belina
Robert Galbraith je psevdonim J. K. Rowling, avtorice Harryja Potterja, ki se je ob razkričanem mladinskem čtivu o otrocih na čarovniškem kolidžu in njihovih fantastičnih prigodah želela preizkusiti tudi s pisanjem drugih žanrov, pogosto pod psevdonimom. Med njenimi stranskimi produkti smo na primer dobili obsežen roman Nadomestne volitve, kjer spretno pregnete dogajanje v malem mestecu po smrti prejšnjega župana; v njem se frakcije neizprosno bijejo za metadonsko ambulanto s tistimi, ki so proti.
-
Robert Perišić: Območje brez signala
Perišićev prejšnji roman, Naš človek na terenu, je problematiziral razmerje med podeželani in strokovnjaki: ker pri časopisu zaradi varčevanja privolijo, da bo iz vojnega žarišča poročal neizkušen, kasneje se vidi, da tudi duševno nestabilen fante, porine na to mesto pripovedovalec svojega sorodnika. Nepotizem, nesposobnost in slab pregled nad razmerami, ko se pojavijo težave na terenu, ne govorijo le o nizkih standardih poročanja, ampak tudi o klimi, v družbi in v medijih še posebej, na Hrvaškem in v okolici.
-
Jakob J. Kenda: Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike
Kenda, sicer prevajalec, se je odločil, da bo prvi Slovenec, ki bo prehodil Apalaško pot, eno od uveljavljenih pohodniških transverzal, ki prečka kar nekaj ameriških zveznih držav. Speljana je – večinoma, kolikor se le da – po divjih in nenaseljenih območjih, kjer so postavljena asketska, s tremi stenami zaprta zatočišča, popotniki pa niso izpostavljeni le vremenu, ampak tudi divjim živalim in kakšnemu občasnemu rovtarju, ki se še vedno upira razselitvi, saj je ta potekala ravno v imenu pohodnikov in njihovih teženj po ’očiščenju’ ostankov civilizacije ob poti. Vendar so zraven tudi zanesenjaki, pogosto sami nekdanji pohodniki, ki na točke, blizu dostopnosti z avti, prinašajo dobrote, hrano in podobno za izmučene hodce.
-
Moč je roman, ki se pretvarja, da je spisan v času novega matriarhata. Uvede in zaključi ga korespondenca med piscem in njegovo zvesto bralko, ki si – to je ob koncu posebej nepotrebno – dopisujeta o vsebini romana. Rešetata točnost njegovih zgodovinskih premis, med drugim glede na (apokrifne) arheološke najdbe, in se sprašujeta, ali ni mogoče, da bi bili v preteklosti bojevniki tudi moški, na kar napeljujejo najdeni kipi, seveda uničeni in polomljeni. To kaže, kako zgodovino ves čas polirajo in si jo prikrajajo zmagovalci. Polpreteklo zgodovino romana ženske.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Viktor Pelevin: Rumena puščica
Pelevin je menda pri nas najbolj prevajan sodobni ruski avtor, kar ni čudno, saj nagovarja različno bralno publiko, na primer mladino, ki jo s sfejkano zgodbo o ruskem vesoljskem programu opozarja, da je itak vse nateg (Amon Ra). Spet drugič imamo v roman nanizane budistične zgledne zgodbice o izstopu iz jazovstva, podložene s stripovskimi junaki iz časov oktobra (Čapajev in Praznota), potem se loti volkodlakov in (taoističnih) lisic, ki na repu prinesejo iluzijo o obstoju (Četrta knjiga volkodlaka) ali pa nam na primeru govnačev, svetih živalic, ki valijo svoj plen in ga imenujejo Jas, pojasnjuje, da v svojem ravnanju nismo kaj več od mravelj, skarabejev in kar je še podobne mrgolazni in laznine, vse pa cepljeno na tradicijo ruske basni (Iz življenja žuželk).
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Andraž Rožman: Trije spomini: med Hajfo, Alepom in Ljubljano
Na Tromostovju, v simbolnem popku dežele, je novinar Rožman, ko se je z dijaki službeno pogovarjal o beguncih, srečal pesnika in založnika, palestinskega begunca druge generacije, pod Asadom versko obrobnega, zato drugorazrednega sirskega državljana Mohamada Al Munema. V času pogovorov in druženja v Ljubljani, ki so trajali dve leti in pol, je bil Al Munem kandidat za pridobitev azila. Med druženjem sta se postopno odkrivala in nastala je knjiga, v kateri begunski mentor razlaga razmere na terenu in razloge za migracijo. Pri tem odkrivamo pasti selitev, dobimo uvid v odnos in postopke birokracije in organov zavračanja ob balkanski begunski poti, usmerjane od zgoraj, ter izvemo za vrsto opustitev dejanj pristojnih in včasih njihovo trdovratno vztrajanje pri črki zakonov, ne njihovem duhu.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Tisto se pojavlja ciklično. To opaža eden od sedmerice zgub in temnopolti kronist mesta Derry med brskanjem po arhivih in med pogovori s pričevalci, ki se jih počasi polašča amnezija, kar je stranski učinek stika z Zlom. Rekonstruira nekaj valov, v katerih so šikanirali temnopolte vojake, zlo pa je, kot vedno, priložnost za masaker v celoti izkoristilo, ali pa so obračunali s sindikalisti in je zadevo za kvartopirsko mizo v njihovem imenu uravnal drvar z dvorezno sekiro. Vendar se na fotografiji, v zapisnikih o pričanju, vedno pojavi figura klovna, takega z imenom; njegovi klici otrokom, da bi lebdeli skupaj, tam spodaj, pa so samo del splošne groze. On je le vidno, je zgolj mamljiva sirena, ki vabi v pogubo.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Celeste Ng (1980), v Združenih državah Amerike rojena hči priseljencev, se je v romanu lotila dveh družinskih skupnosti, pa tudi nekaterih akterjev s strani, ki sicer sobivajo, vendar so njihovi pogledi na varnost in življenjske prioritete tako različni, da razkritje ne more ostati brez posledic. Že takoj na začetku vidimo goreti dom, požgan je namerno, ugotavljajo gasilci. Takoj je tudi jasno, da je požar posledica upora proti togosti ene družine, bolje preskrbljene, v imenu solidarnosti z drugo, bolj fleksibilno in nomadsko, umetniško.
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Milan Petek Levokov: Kdo se še boji Anne Riesman?
»Kratki roman o nekem zločinu in pozabi«, kot se glasi podnaslov, se samo po dogajalnem kraju loči od pisanja nobelovca Patricka Modiana. Ta se ukvarja z izginulimi s pariških ulic in iz kavarn, kjer so pustili šibko sled in se naselili le v spomin pripovedovalca, ki zdaj poskuša rekonstruirati njihovo zgodbo in jih iztrgati pozabi. Levokov pa je zgodbo postavil nekam blizu bregov Drave in v gozd ob zaselek, kjer se med gobarjenjem sprašuje, kje natančno je grob naslovne junakinje.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Devetnajstletni Ed, ki mu je umrl oče in je v materinih očeh, predvsem v primerjavi z bratom, čisti luzer, ker vozi taksi in igra karte s sebi podobnimi, dobi, potem ko izpriča junaštvo ob bančnem ropu in zadrži storilca, v nabiralnik igralno karto. Za to pride še cel kup asov, na vsakem pa so naloge, ki jih mora izpolniti, napisane dovolj skrivnostno in namigujoče, da mora zadevo temeljito premisliti in se malo potruditi – tudi z dolgočasnim oprezanjem. Drugič ga k izvedbi in pravemu razumevanju usmerijo šele pretepači; čeprav je bolj kilav in ni za pretepe, ga stranski izvajalci načrta včasih premikastijo, da vzame lekcijo bolj zares in se ga bolj prime.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Andreï Makine: Knjiga kratkih večnih ljubezni
Andreï Makine se je leta 1957 rodil v Sibiriji in je danes član francoske akademije. V Francoskem testamentu je popisal, kako ga je iz realsocialistične sivine reševala francoska civilizacija, kakor je je bil deležen iz babičinih knjig. Draž tujega jezika in obljuba daljnega, lepšega sveta sta ga potem pognala v migracijo in v Franciji je med skoraj klošarjenjem pisal, uspel pa šele, ko je svoje delo predstavil kot prevod ruskega avtorja, izločenca in obrobneža, kar je bil do uspeha v tujini, obljubljeni deželi Franciji, pravzaprav tudi sam.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Martin Michael Driessen: Pelikan: komedija
Nizozemec Driessen (1954), pripovednik, pa tudi gledališki in operni režiser, se je v svoji »komediji«, kakor je podnaslovil roman, lotil življenja v malem obmorskem mestecu z zmernim turizmom in vsemi antagonizmi, ki se v njem kopičijo pred začetkom domovinske – katera pa ni takšna, vsaj samoimenovano in deklarativno – vojne, ko vsi nestrpno pričakujejo spremembe. Pozneje so razočarani, ker te niso nujno takšne, kot so si obetali.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
J. M. Coetzee: Peterburški mojster
Srednjeletni bradati in sključeni možak v starinsko ukrojeni obleki, ki vznikne na prvi strani romana, ni nihče drugi kot Dostojevski v Pitru oktobra 1869, in najdemo ga v mučnem položaju: h gospodinji svojega pastorka pride po njegove posmrtne ostanke v papirni obliki, se v sobici nastani in nosi njegove obleke. V starcu je marsikaj čudaškega in skrušenega, pa tudi sobodajalka in njena hči je ne odneseta dosti bolje.
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Ko na prvi strani vidimo doktorja in profesorja, ki si na balkonu stolpnice peče taco alzaškega ovčarja, zaslutimo, da se bodo prebivalci zgradbe iz naslova zadrsali kar precej nazaj v predcivilizacijsko obdobje. Sledi natančna Ballardova analiza, zakaj in kako – in seveda kdo, če sploh, se takšni regresiji lahko izogne.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Ta na videz spovedna in spominska pripoved se napaja iz brezupa, sproženega z ločitvijo, in se po stopnjevanju zvrne v grotesko in fantastiko. Iz po njem samem smrdeče postelje je pripovedovalcu pobegnila žena, to pa sproži njegove spomine na očetovo depresijo, malo izhajajočo tudi iz ženine bolezni in dejstva, da je starejši sin fatalno padel z drevesa. Potem izbruhne še novi požar v nizu in skuri stričev oljčnik, zadnje očetovo veselje in zadolžitev.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Vinko Möderndorfer: Navodila za srečo
Med prvo zgodbo, ki pripoveduje sama o sebi in je izbrisana v hipu, ko se kot osrednji lik namesto blondinke v postelji pojavi neznan fant, in zadnjo, ki se uvrtava v zahojeno življenjsko pot in v samo pisavo, ki je poskus izbrisa, so Navodila za srečo avtorsko prepoznavna zbirka. Möderndorfer pripoveduje na sebi lasten in neprizanesljiv način, s precejšnjo melanholijo in zanimanjem za tiste obstranske in z dna. Pri tem se v njegovem vsestranskem scenarističnem in dramskem in proznem opusu motivi odbijajo in kopičijo, v zgodbah prepoznavamo teme, ki smo jih slišali kot monologe v dramah in kot delce scenarijev, ali pa zgošča katerega od svojih romanov, tokrat recimo prepiše nekatere drugače fokusirane epizode čez dele Nespečnosti, ko opisuje bedno življenje pripadne in nesrečne samske tete.
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Assia Djebar: Alžirske ženske v svojih sobanah
Trije cikli kratke proze so stisnjeni med uvod in epilog: med avtoričino pojasnjevanje, kako poskuša dati glas ženskam, obsojenim na molk in gluhoto, kako poskuša najti jezik, ki bo subverziven in bo ob francoščini, za katero pravi, da je njen »bojni plen«, vseboval še vse tiste pogovorne prvine, ki edine lahko priskrbijo avtentičnost ženskega glasu na presečišču berberščine, klasične in narečne arabščine in ne ravno vedno sprejete francoščine – zaradi kolonialne dediščine, do katere se Assia Djebar (1936– 2015) strastno opredeljuje.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Roman V gozdu irske pripovednice Edne O’Brien (Tuamgraney, 1930) ni kriminalka, čeprav se vse vrti okoli kriminala in še bolj delinkventa; pisateljica že na začetku opozori, da gre za resnično zgodbo o dogodkih na irskem podeželju iz leta 1994. Takrat je Michen, fant, ki je večino življenja preživel sprt z zakonom in zaradi tega po različnih prevzgojnih ustanovah, ubil mater z otrokom in potem še mlajšega duhovnika, stanujočega v isti hiši, kjer je pred njim živel duhovnik, ki je fanta zlorabljal.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Selja Ahava: Stvari, ki padejo z neba
Finska pripovednica, scenaristka in dramaturginja Selja Ahava (1974, Helsinki) v tem fragmentarnem romančku potrjuje, kar smo doslej vedeli o njenih rojakih in prebivalcih severnih obzorij – da so malo trčeni in srčni ljudje, o katerih pa avtorica piše brez tistega sladkastega paasillinovskega poprha, bolj zares in seveda malo tudi z dobrohotnim posmehom.
-
6. 9. 2019 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Obris je literariziran – ne preveč – pisateljski dnevnik. Pisanje, ki hoče pokazati pisateljski vsakdanjik, ker pa v tem zaradi drugih obveznosti zmanjka časa za pisanje, se to ’zgodi’ šele na tujem. Josip Osti je na temo napisal Duhove hiše Heinricha Bölla, vendar je tamkajšnja klavzura, prekinjana s cimri, samo izgovor za bogato popasenje spominskega gradiva.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Malin Persson Giolito: Živi pesek
Malin Persson Giolito (1969, Stockholm) začne rekonstrukcijo šolskega poboja tik po dejanju, ko učilnica še smrdi po smodniku oziroma ’gnilih jajcih’ in ko preživeli, Maji, iztrgajo iz rok puško, glava njenega fanta, sina najbogatejšega Šveda in mogočneža nad zakonom, ki ga je maloprej ustrelila, pa z zvonkim pokom udari ob tla. Ne razkrivam vsebine, ampak tako se začne.
-
23. 8. 2019 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Andrew Mayne je ob pisateljevanju tudi medijsko razvpit voditelj teve oddaj, producent, predvsem pa je poklicno pot začel kot iluzionist in jo nadaljeval z nekaterimi najbolj znanimi imeni iz stroke. Nekaj tega se mu pozna – oziroma njegovemu junaku, ki, čeprav sicer bolj kabinetni molj, na terenu počne nemogoče. Pogosto s triki, lažnim predstavljanjem, ker je nekdanji reševalec, pa je spreten tudi pri krpanju poškodb, priročnih infuzijah in kraji mrličev iz rešilnih avtomobilov, saj imajo ti – v romanu in ameriški zvezni državi Montana – vedno skriti gumb za odklepanje brez ključev.
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Prejšnji Golobov kriminalni roman, Jezero, je za dogajalni prostor vzel Bohinj in jezero z okolico, enega tistih krajev, ki burijo domišljijo piscev in kamor so pogosto umeščene skrivnostne štorije. Tokrat se vse zgodi v štirikrat preimenovanem parku, inšpektor Taras, še vedno nepopustljivo zajebantski do nadrejenih, ga najraje imenuje Leninov. Posebej zato, ker je na čelu nova oblast, ki se ji tisti pod vrhom še prilagajajo in ji lezejo tudi v nepooblaščene odprtine. Posledice so vidne pri delu na terenu: zaradi borbenih gesel, skupaj s katerimi gredo pozdravi s stegnjeno roko in sovražno stisnjenimi zobmi, privlečenimi iz nekih obskurnih časov, s katerimi opremijo klopco ustreljene klošarke, in zaradi povezave vrha policije s politiko, ki je gesla posvojila, je včasih težje dobiti kakšen nalog za preiskavo. Koalicija sovraštva je očitno trdna in precej hermetično zaprta.
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Začne se v krvi: že takoj sta dva otroka zaklana, eden najprej še kaže znake življenja, zraven pa v luži in komi leži ženska, ki se je po dejanju porezala po rokah in zaklala v vrat in jo zdaj reševalci poskušajo rešiti.
-
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Švicarska pripovednica Noëmi Lerch (Baden, 1987) je nase opozorila že s prvencem, romanom o punci, ki se po razpadli zvezi s poročenim moškim zateče v hišo starih staršev na podeželju. Tam s Kmetico – človeške osebe ostajajo brez imena, živali so dosledno poimenovane – peljeta posle, prva že malo utrujena od garanja, ko je sama in ob odsotnem možu, ki najraje smuča že kje, vzpostavila kmetijo. Iz ene krave dva ducata, vrsta strojev, nakladalnikov, kidalnikov gnoja, motor in sploh tehnika – zdi se, da je Kmetica ob tem, da je Ameriko prevozila z motorjem, blazno napredna in mobilna, vsaj za svoja leta.
-
26. 7. 2019 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
»Veščina pripovedi je ravno v tem, da nobena pripoved ni nedolžna,« zapiše Vuillard v kratkem romanu, v katerem neusmiljeno do vpletenih, tudi do nehotenih scagancev in osramočenih pritrjevalcev, secira vzpon nacionalsocializma in Hitlerja na oblast.
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Cristina Battocletti: Hudičevo ogrinjalo
Italijanska pisateljica Cristina Battocletti (Videm, 1972) piše o mejah, vendar nekako brez meja, kot je bil podnaslov biografije Borisa Pahorja, ki sta jo ustvarila skupaj s portretirancem. V romanu Hudičevo ogrinjalo popisuje ozračje v Čedadu – ker gre za mestece v Furlaniji in blizu meje, so seveda zraven tudi Furlani in nekaj ne preveč posrečenih, bolj iz izročila in kolektivnega napaberkovanih spominov na čase Jugoslavije ter nekaj premisleka o večetnični sestavi pokrajine. Zraven so seveda tudi spomini na fašizem in na vojno pa na fojbe; v eni od njih je pristal pripovedovalkin ded, za katerega vsi pravijo, da je bil normalen fašist, torej nič kaj posebno okruten, bolj pozer. Za uravnoteženje pa se v romanu znajdejo tudi stari partizani, ki se radi prepirajo z lastnimi sektaši in ideološkimi odkloni v eni od gostiln.
