Matej Bogataj
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
David Grossman: Pride konj v bar
Izraelski pripovednik Grossman (1954) si je zastavil težko nalogo: v roman preliti en sam nastop, v katerem stoječi komik Dovale Grinštajn v Netanji neusmiljeno praska po sebi in pri tem dela čustveno inventuro. Pričevalce, ki so mu bili blizu takrat, ko so se zanj stvari v otroštvu nepovratno spremenile, tudi zato, ker so v nasprotju s poniževalnimi vrstniki pokazali nekaj sočutja, posebej povabi na svoj verjetno zadnji, vsekakor pa totalni nastop. Ker po njem enostavno ni več mogoče nikamor, to je govor na pragu, do konca iskren in neprizanesljiv do vseh, še najbolj do sebe: govor na pragu smrti, govor o soočenju s smrtjo, najprej tujo, potem lastno. To komik, ki dela vse obratno, v stiski recimo hodi po rokah, naredi po svoje – očarljivo, silovito in mučno.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Moskoviada – sliši se kot eno tistih vsesovjetskih ali zveznih, vsezveznih in brezveznih tekmovanj v čemerkoli že. V ospredju je, pričakovano glede na zemljepisno lego in dogajalni čas tik pred perestrojko, pa tudi v skladu z literarno tradicijo, alko. Roman je spisan v maniri žlampaškega realizma, le količine popitega in dolgotrajnost veseljačenja so na meji fantastičnega, zato posameznim pripetljajem celo precej nekredibilen pripovedovalec ne zna priti čisto do dna, čeprav je dnu ves čas blizu. Recimo spustu v podzemlje še nadstropja niže od kanalizacije, kjer v zadnjih urah Imperija kraljujejo po Velikih krmarjih in podobnih neustrašnih in čez vse opevanih vodjih poimenovani zakrinkanci, ki delajo načrte za ohranitev ali vsaj obnovitev Imperija. Andruhovič, Ukrajinec, je v času nastanka romana, leta 1992, temu seveda nasprotoval in njegov pisateljski namen je s karnevalizacijo in grotesknostjo do konca osmešiti prazne obrede, s katerimi so poskušali najnižji in skoraj peklenski obnavljati preživelo ideologijo.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Chimamanda Ngozi Adichie: Škrlatni hibiskus
Škrlatni hibiskus raste na vrtu pripovedovalkine tete in njen brat z malo več hortikulturne žilice si ga želi presaditi na domačega, kjer se s takšnimi vrtnimi hobiji pravzaprav ne ukvarjajo. Za to imajo podrejene, veliko služinčadi, predvsem pa mlademu človeku, ne glede na spol, ne gre postopati naokoli, ves čas se je treba držati strogega urnika in predvsem dolgo in ob vsaki priložnosti moliti. Tako misli in to tudi brez milosti uveljavlja oče, lastnik kar naenkrat opozicijskega časnika, kar ga po priprtju in kasnejši smrti glavnega urednika dodatno napsihira in je pri vzgoji še strožji. Prej je pohabil brata, zdaj hčeri noge kazensko zaliva z vročo vodo ali pa kaj vrže vanjo, pa tudi mati ima pod očesom vedno kakšno novo modro »okrasje«.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Nizozemski pripovednik Wieringa (1967), leta 2006 prejemnik nagrade Ferdinanda Bordewijka za roman Joe Speedboot in leta 2013 prav za roman To so imena nagrade libris, pelje zgodbo, ki se potem seveda odpelje po svoje, po dveh tirih: na eni strani je skupina osamljenih, zablodelih in izgubljenih beguncev, ki se depresivno prebijajo skozi puščavo in sproti pojejo vse užitno in še kaj zraven. Na drugi jih čaka policijski šef, ki se osamljen ravno ukvarja z otroško pesmico v jidišu, ki mu jo je pela mati, in odkriva svoje judovske korenine – v okolju postsocialistične korupcije nekje ob meji, ki je v času Sovjetske zveze še ni bilo, zdaj pa nadzorovana z vsemi sredstvi ločuje ene in druge. Čeprav je na obeh straneh enako, samo da eni ne marajo tistih z druge strani žice in je vsak prepričan, da zato lahko brani svoje, boljše, pred vsiljivci.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Čeprav je politični triler Otok švedske novinarke Avdiceve (1974) nastal po padcu Zidu, izpisuje alternativno zgodovino: piše se leto 2037, ker združitev Nemčij ni uspela, se je vzhodni blok razširil še na protektorata Švedsko in Norveško, meja z Dansko je zaprta. Nekje ob uzbekistanski meji so spet težave z begunci in Anna, potomka bosanskih priseljencev, zaradi česar je njena mati na slabem glasu pri partiji, saj bi lahko pobegnila »dol« na boljše za možem, je tam pri reševanju humanitarne krize glavna. Pri tem je medijska zvezda, čeprav je malo samosvoja, da se zlomi in natabletka, da se upira ukazom, deluje na lastno pest in postopno vse slabše presoja razmere na terenu.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Kleč je začel s pisanjem bukolične in idilične poezije, njeno nadaljevanje je potem zavilo k fantastiki, proza je oživila vrsto palčkov in podobnih prikazni ter se postopno vedno bolj ukvarjala s pisateljskim vsakdanjikom. Ne toliko s pisanjem iz prebranega, uvrtavanje v to je bilo prepuščeno bolj knjižničarskim in eruditskim kolegom, Kleč se je iskreno čudil dogajanju na literarni sceni, veščini nekaterih pri pridobivanju štipendij in socialnem delu ob ognjih moči, ki pogosto povzroči prisilni smejalni krč in daje garačem za nagrade običajni blazirani videz.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Theodor v najstniških letih preživi bombni teroristični napad na muzej. Mati pri tem umre, umirajoči starec zraven pa mu pomigne, naj pograbi slavno sliko liščka, ki jo je sredi 17. stoletja na deščico narisal Fabritius, preden je njegov atelje zletel v zrak zaradi eksplozije v bližnji smodnišnici. Dve eksploziji in dve smrti ga privedeta v družino restavratorjev in umetnostnih mešetarjev. To je roman o umetnostnem trgu, ponarejanju in tistih, ki s tem služijo in se na vse skupaj spoznajo. Govori o dragocenih starih kosih, nagradah za informacije, zastavljanju umetnin za drogeraške posle, pa tudi o različnih preizkušnjah, ki jih doživlja napol sirota, ki si jo malo podajajo.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Michael Köhlmeier: Gospoda na obali
Avstrijski pisatelj Michael Köhlmeier (letnik 1946) piše o sebi in o svojih po ovinku, čeprav piše o drugih in o preteklem. Oče, ki je bil, ko je bil še mulo, v šoli za klovne v majhnem mestecu, ravno prav velikem, da bi ga lahko zavezniki med vojno zbombardirali, pa ga niso, to srečno dejstvo pripiše nenavadnemu, čeprav ne enkratnemu dogodku. V mestu z eno najstarejših klovnovskih in rokohitrskih šol se je ustavil Charles Chaplin in med slušatelji je bil poleg očeta neroden možakar, dovolj nenadarjen in okorn, da bi bil lahko Winston Churchill. Velik Chaplinov prijatelj, zaupnik, s katerim sta si obljubila, da si bosta priskočila na pomoč, kadar ju bodo napadli melanholija in sorodna stanja obupa.
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Mrtvi tek je kriminalka s športnega terena. Fanta, ki je kolesaril in odsedel svoje, čeprav se smrti partnerke v nesreči ne spominja, vse je pod kopreno s popivanjem povzročene amnezije, stisnejo z obljubo, da bo rehabilitiran in sprejet na kriminalistično akademijo, če bo sodeloval s policijo. Če bo krt tistih na športni strani profesionalizma na največji kolesarski tekmi, na Touru, kjer potrebujejo insiderja, člana kolesarskega moštva, da bi ugotovili, kdo prireja tekme. Zaradi česar je bila ena od prič dogovarjanja umorjena in slutijo, da bodo sledile nove smrti. In jasno, sledijo, to je kolektivni šport, zatrjuje danski pisatelj Kurt Aust (letnik 1955).
-
5. 10. 2018 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Osem zgodb, ki sestavljajo prvenec mlade domače avtorice Eve Markun (letnik 1990) Menažerija, je po dogajalnem prostoru razdeljenih na tiste domačijske in tiste kamboške, vendar jih povezuje odnos do človeka in njegove vloge v naravi. In človek do narave in njenih stvorov ni vedno prijazen.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Že v enem prejšnjih prevedenih romanov, v Panterju v kleti, je Amos Oz (letnik 1939), najpomembnejši sodobni judovski pripovednik, obravnaval izdajo in junake iz ozadja: medtem ko se fantje igrajo protiarabsko in protibritansko gverilo in vohunijo za varnostnimi silami, kar nakoplje pripovedovalcu obtožbo izdaje in kolaboracije med lastnimi, se punce brigajo bolj za osvoboditev telesa in spolnosti. To se jim zdi pomembnejše od politike in stalnih vojnih razmer.
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Že v prejšnjih delih, Smreka bukev lipa križ, domačijski povesti za motorko, in Raclette, romanu o siru, ki ga ni bilo v fondiju, je domači avtor Borut Golob (letnik 1973) izoblikoval prepoznaven slog. To je predvsem via negativa – od celotnega življenja poskuša z aforističnimi intervencijami, iz katerih so njegovi romani stkani bolj kot iz slasti do fabuliranja, odšteti vse odvečno. Kar ostane, je skoraj nič.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Pascal Quignard: Skrivnostne solidarnosti
Skozi oči bližnjih spremljamo vrnitev Clare ali Chare, ženske, ki je kot njena grška mati govorila toliko jezikov, da so drugi mislili, da govori »vse«, v bližino prvotnega doma na francoski morski obali, od koder sta po očetovi smrti in materinem samomoru z bratom odšla v rejo k sorodnikom in potem naprej v ustrezne ustanove. Nazaj jo nagoni ljubezen iz mladosti, ljubezen do zdaj lekarnarja in župana obmorskega mesteca, s katerim zvezo obnovita, a se on na njen petdeseti rojstni dan vrže z barke. Pred njenimi očmi, saj ženska ne počne drugega, kot da ga vse dneve opazuje, s pečine ali pa med hojo in potepanji.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Marko Pogačar: Bog ne bo pomagal
Zbirka kratkih zgodb hrvaškega pesnika in pisatelja mlajše generacije Marka Pogačarja (letnik 1984) je postavljena v prepoznaven čas. Dogajalni prostor je razprt med domačijske mračne ulice hrvaških predmestij in ždenje v tujih mestih, omenjajo se ameriške province in imena med drugim potegnejo na madžarska, vendar tudi tam s pomenljivo šahovnico kot emblemom in spominom na domači kraj. Tako zgodbe druži predvsem čas, v katerem se nič ne da, v katerem je nebo ne le prazno, temveč tudi mračno in vse skupaj nekako sluzasto.
-
31. 8. 2018 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Po skoraj treh desetletjih se v založniškem preddverju, čakajoč na objavo, pojavi rokopis. Rokopis mrtvega avtorja, nedokončan ravno tam, kjer bi se stvari začele razkrivati, o predzgodbi tragedije, v kateri je bil umorjen ugleden akademik, psiholog, človek, ki je »gledal drugim v možgane« in včasih manipuliral s svojim znanjem. Za povrhu se je ukvarjal z izgubo spomina in maličenjem spominov pri psihiatričnih bolnikih in pripadnikih posebnih in vojaških enot; menda, da bi dobila zadeva še srhljivejše robove, je delal zraven tudi za tajne službe ali vojsko, o tem ne ve nič nobena od prič, vsaj po vseh teh letih ne.
-
24. 8. 2018 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Konec devetdesetih let je Philip Roth napisal roman Človeški madež, v katerem vzame pod drobnogled usodo obarvanega priljubljenega profesorja Colemana Silka, strokovnjaka za antično tragedijo, ki je zamolčeval svoj izvor in se pretvarjal, da je Jud, se poročil z Judinjo, vse pa zato, da bi prikril morebitno kodravost otrok. Vendar ga odnese rasni škandal, dva manjkajoča študenta, ne da bi vedel za njuno rasno pripadnost, ožigosa z arhaičnim izrazom, ki ga del slušateljev razume kot rasno žaljiv, rasističen. Exit Silk, piše potem v didaskaliji k njegovi osamitvi.
-
17. 8. 2018 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Pasja pomlad je tipičen modianovski roman, slog prepoznamo že po prvih stavkih in temi: pripovedovalec poskuša ugotoviti, kaj se je zgodilo po tistem, ko sta se spoznala s fotografom Jansenom in mu je ponudil, da mu uredi arhiv fotografij. Jansen je bil prijatelj slovitega fotografa Roberta Cape in je delal za priznano agencijo Magnum, pred tem je bil v taborišču zaradi judovskega rodu in v času, ko se je z njim družil pripovedovalec, morda tudi zato precej odljuden in molčeče skrivnosten.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Pogodba je trda kriminalka. Z dogajalnim krajem v Italiji, od Palerma do Rima, kot se postopno akterji iz ožjega mafijskega okolja selijo v politične centre in tisti na strani pravice v manj operativne in manj izpostavljene službe. Vendar je temeljna dilema romana, namreč, kje se neha mafija in kje začne politika, kolikor sta to sploh še dve različni stvari, tudi problem širše regije, ne samo notranjeitalijanski. Politične in kriminalne razmere pri sosedih Mojca Širok, ki jo poznamo predvsem kot novinarko in dolgoletno dopisnico TV Slovenija iz Rima, dobro pozna in je o tem že pisala, od zadaj in iz zakulisja. Ni naključje, da pomembne podatke in priče za preiskavo pred mafijo in antimafijsko enoto priskrbi in najde novinarka, rudarka po mračnih meandrih kriminala in v zgodbo dvojno osebno vpletena.
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Horacio Castellanos Moya: Služkinja in rokoborec
Za vse, ki ne poznamo salvadorske zgodovine in krvavih začetkov osemdesetih let, v katerih se Moyev roman Služkinja in rokoborec dogaja, je situacija na terenu precej nepregledna: zraven centralne zgradbe varnostnih sil, ki imajo sicer tudi bolj skrite lokacije, s katerih potem vozijo manj pomembne kadavre do klifa in čez v morje, pripadnike uglednih družin pa skrivaj zakopavajo zraven, je lokalček. Tam malicajo mačetarji, mojstri brutalnosti, in nekakšni detektivi, ki sicer po ulicah lovijo oporečnike in jih potem tudi ohlajene odvažajo. Tam se vsi ozirajo za mladoletno spogledljivko, sicer pa je to idealno mesto za vohunjenje, kar postopno ugotovi tudi gostinka, malo zaskrbljena, ker ji je denar priskrbel sin, ki ga srečuje samo zakrinkanega in na skrivaj in ki ima očitno s krvavimi operativci svoje namene.
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Maylis de Kerangal: Rojstvo mostu
Francosko avtorico Maylis de Kerangal (letnik 1967) smo v slovenščini že brali, Bežiščnica na vzhod je nekakšna z ljubavno zvezo oslajena transsibirka: v bolj natlačenih in goratih predelih Evrope so nekateri pač očarani z vsemi časovnimi pasovi in prostranstvi, ki jih reže vlak, in nastal je žanr vlakovnega romana. Bistveno bolje jo je odnesla z romanom o transplantaciji Pokrpajmo žive, kjer je stvarno prepričljivo okoli operacijske mize zbrala vse, ki pri odvzemanju in presajanju organov sodelujejo, od darovalca do obdarovanca in tudi dejavnejših akterjev, hkrati pa razkrila etične postulate presaditve: to je mogoče pravzaprav šele z novo definicijo smrti, ki je predvsem odsotnost možganske aktivnosti.
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Widad Tamimi: Vrtnice vetra: zgodba o prekrižanih nitih usod
Vrtnice vetra so poskus rekonstrukcije družinskega debla, ki ga je narekovala potreba: pripovedovalka, precej tesno nalepljena čez avtorico, se namreč ob smrti matere zave, da je most med preteklimi in prihodnjimi generacijami. Zato zakoplje v ozadje materine bolezni, označene s selitvami in »klinikami, anonimnimi stanovanji, v samoti, ki razžre življenje v globokih depresijah«, in izpiše družinsko sago dveh tokov, ki se zlijeta proti njenemu rojstvu s čeških, srednjeevropskih in bližnjevzhodnih izvorov.
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Zgodba švicarskega pisatelja Petra Stamma (letnik 1963) se začne ob obisku ženine prijateljice, pri kateri sta spala v francoskem Marseillu v odločilnem času za njun zakon. O odnosu starejši in bolj izkušeni ženski pripoveduje po njeni razstavi, v nekaj valovih. Podrobno, vendar tudi tako, kot o prešuštnih zgodbah pripovedujemo ženinim prijateljicam: malo olepšano, a na drugačen način, manj heroično kot bi recimo pripovedovali prijateljem ob pivu in nogometu, z manj pretiravanja in možačenja, zato pa bolj cenzurirano. Ravno ta izpovedna razsežnost določa, kako globoko se Stamm in njegov pripovedovalec zadrsata v ne do konca jasno čustveno dvožensko razmerje.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Geoff Dyer: But beautiful (Knjiga o jazzu)
Muzikanta, en je sam Duke (Ellington), se vozita na nastop. To je edina rdeča nit tega pisanja, ob tem pa še jazz in njegovi stebri, odhakljani, tudi klinično nori geniji, ki po ekscentričnosti niso zaostajali za dekadenti ali findesieclovci, le tepli so jih bolj. Še bolj kot zaradi ekscentričnosti zaradi barve kože, narkotikov, slabega verbalnega faktorja.
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Britanski pisatelj Martin Amis v romanu Časovna puščica spremlja zdravstvenega eksperimentatorja na živih v taborišču in po nazaj obrnjenem poltraku seže v nedolžnost njegovega otroštva. V knjigi omeni tudi povojni temeljit pogovor s švedskim vodjo delegacije Rdečega križa, ki je dobro leto pred koncem vojne obiskala Auschwitz. Na vprašanje vodji, ali ni opazil narisane ure na železniški postaji kot najočitnejšega znaka zlagane kuliserije za polikanimi in za to priložnost porejenimi taboriščniki, ta prizna, da mu je bilo vse jasno. Poročilo pa je bilo vseeno pritrjevalno, ker se je zavedal, da tem ljudem preprosto ni več pomoči.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Arto Paasilinna: Ladjar z lepimi nogami
Finski pripovednik Arto Paasilinna (letnik 1942) je morda – vsaj med tistimi, ki smo jih dobili v prevodu – najprepoznavnejši avtor in tudi začetnik blago komične skandinavske pisave, ki je dobila kar precej posnemovalcev in postala tako rekoč franšiza, vendar brez uspešnosti tamkajšnje kriminalke, pri kateri gre za vrhove žanra. Po tistem, ko so se za zajcem na podeželje zapodili urbani zaležanci in so bile v gozdovih obešene lisice, se je vsul plaz raznih stoletnikov, ki zbežijo skozi okno, in babic, ki odločno in vitalno prekinejo upokojensko rutino. Zdaj, pri Ladjarju z lepimi nogami, pa se nam zdi, da je začel Paasilinna oponašati svoje oponašalce. Tako dobesedno ponovi štose s kovčkom z denarjem in popiše zvijačnosti dobrodušnežev, ko naletijo na kriminalne profesionalce in jih nazadnje uspešno uženejo v ladijski rog za meglo.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Lahko rečemo, da je lanski roman Evalda Flisarja (letnik 1945) Greh zrela predelava pisateljevega zgodnjega dela Mrgolenje prahu, ki je bilo tako zavezujoče, da je ob nastanku poleg romaneskne oblike dobilo tudi dramsko, z bolj ali manj istimi vpletenimi in podobnim razpletom. Novi roman Zbiralec sanj pa je nekakšna summa, vsota in zgostitev dosedanjih Flisarjevih proznih del.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Mathias Göritz: Kratkotrajne sanje Jakoba Vossa
V prejšnjem prevedenem romanu, Grešniki in sanjači, se je nemški književnik Mathias Göritz (letnik 1969) duhovito lotil industrije sanj s pripovedjo o ostarelem producentu, ki hoče posneti spektakel o nemški prevari. Nemci so namreč, preoblečeni v Poljake, napadli lastno obmejno postojanko, to pa je bil menda povod za začetek druge vojne. Zdaj smo dobili prevod njegovega prvenca, v katerem se je pred dobrim desetletjem lotil živilske industrije, in to še pred dokumentarci iz klavnic in s perutninskih farm, ki so pokazali, zakaj jemo tako poceni perutnino in kje nam potem zdravje to zaračuna.
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Hanne Ørstavik: V Bordeauxu je odprt prostor
Romanček ujame norveško umetnico na zdomskem delu v Bordeauxu, južnofrancoskem mestu iz naslova, kamor pride postavit razstavo, in očitno je tako znana, da jo prepoznajo po fotografijah iz razstavnih katalogov. Tako spozna žensko, galeristko in Argentinko, ki ima enako staro hčer kot sama, in ta visoka temna dama jo spominja na moškega, nekaj skrivnostno privlačnega je v njeni pojavi, eleganci, frizuri, ploskosti. Žensko prijateljstvo na prvi pogled, potem pa nekaj spijeta in realnost se zamaje in gresta v prostor, kjer so pohotni gospodje in romunske plesalke ob drogu, in si mislimo, hkrati s pripovedovalko, da smo se znašli v nečem v slogu široko zaprtih oči, iniciaciji, skupincu, nastavljanju in gleduštvu.
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Catherine Cusset: Tisti, ki smo ga oboževali
Francoska pisateljica Catherine Cusset (1963), ki živi v ZDA in je desetletje poučevala na univerzi Yale, je napisala kar najbolj tipičen roman kampusa, podoben tistim, kakršne izpisuje Philip Roth in kakršnih med pisci, zaprtimi v univerzitetno sfero, ne manjka. Pišejo o tem, kar se jim dogaja, in vse se dogaja v samozadostnem akademskem krogu, ki ga poživljajo vedno nove generacije, s katerimi se zapletajo v odnose in na njihovih zgodbah sami parazitirajo in jih vampirsko izsesavajo. Toda pri takšnih delih je v preteklosti še ostajalo nekaj očarljivosti in vzvišenosti, zdaj ju nadomestijo skrbi zaradi študentskih posojil, ki se počasi prevesijo v asistentska in kasneje profesorska. Ta kot nabrušeno nihalo visijo nad glavo obetavnega francoskega uživača na pretežno čezatlantskem zdomskem delu.
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Poljski pisatelj mlajše generacije Jerzy Franczak (letnik 1978) roman Da capo o pretežno spodletelem odraščanju začne blizu konca – v vrtiljaku podob, ki jim je izpostavljen pripovedovalec, Kamil, srednjeletni kreativec ali vsaj do nedavnega zaposlen v eni takšnih firm, kjer se delajo, da so kreativni, in to drago prodajajo. Njegov zadnji projekt je recimo reklama reklame, ki naj bi nagovorila naročnike, da bi se zatekli po pomoč pri prodaji ravno k njihovemu podjetju.
