Matej Bogataj
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Maylis de Kerangal: Rojstvo mostu
Francosko avtorico Maylis de Kerangal (letnik 1967) smo v slovenščini že brali, Bežiščnica na vzhod je nekakšna z ljubavno zvezo oslajena transsibirka: v bolj natlačenih in goratih predelih Evrope so nekateri pač očarani z vsemi časovnimi pasovi in prostranstvi, ki jih reže vlak, in nastal je žanr vlakovnega romana. Bistveno bolje jo je odnesla z romanom o transplantaciji Pokrpajmo žive, kjer je stvarno prepričljivo okoli operacijske mize zbrala vse, ki pri odvzemanju in presajanju organov sodelujejo, od darovalca do obdarovanca in tudi dejavnejših akterjev, hkrati pa razkrila etične postulate presaditve: to je mogoče pravzaprav šele z novo definicijo smrti, ki je predvsem odsotnost možganske aktivnosti.
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Widad Tamimi: Vrtnice vetra: zgodba o prekrižanih nitih usod
Vrtnice vetra so poskus rekonstrukcije družinskega debla, ki ga je narekovala potreba: pripovedovalka, precej tesno nalepljena čez avtorico, se namreč ob smrti matere zave, da je most med preteklimi in prihodnjimi generacijami. Zato zakoplje v ozadje materine bolezni, označene s selitvami in »klinikami, anonimnimi stanovanji, v samoti, ki razžre življenje v globokih depresijah«, in izpiše družinsko sago dveh tokov, ki se zlijeta proti njenemu rojstvu s čeških, srednjeevropskih in bližnjevzhodnih izvorov.
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Zgodba švicarskega pisatelja Petra Stamma (letnik 1963) se začne ob obisku ženine prijateljice, pri kateri sta spala v francoskem Marseillu v odločilnem času za njun zakon. O odnosu starejši in bolj izkušeni ženski pripoveduje po njeni razstavi, v nekaj valovih. Podrobno, vendar tudi tako, kot o prešuštnih zgodbah pripovedujemo ženinim prijateljicam: malo olepšano, a na drugačen način, manj heroično kot bi recimo pripovedovali prijateljem ob pivu in nogometu, z manj pretiravanja in možačenja, zato pa bolj cenzurirano. Ravno ta izpovedna razsežnost določa, kako globoko se Stamm in njegov pripovedovalec zadrsata v ne do konca jasno čustveno dvožensko razmerje.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Geoff Dyer: But beautiful (Knjiga o jazzu)
Muzikanta, en je sam Duke (Ellington), se vozita na nastop. To je edina rdeča nit tega pisanja, ob tem pa še jazz in njegovi stebri, odhakljani, tudi klinično nori geniji, ki po ekscentričnosti niso zaostajali za dekadenti ali findesieclovci, le tepli so jih bolj. Še bolj kot zaradi ekscentričnosti zaradi barve kože, narkotikov, slabega verbalnega faktorja.
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Britanski pisatelj Martin Amis v romanu Časovna puščica spremlja zdravstvenega eksperimentatorja na živih v taborišču in po nazaj obrnjenem poltraku seže v nedolžnost njegovega otroštva. V knjigi omeni tudi povojni temeljit pogovor s švedskim vodjo delegacije Rdečega križa, ki je dobro leto pred koncem vojne obiskala Auschwitz. Na vprašanje vodji, ali ni opazil narisane ure na železniški postaji kot najočitnejšega znaka zlagane kuliserije za polikanimi in za to priložnost porejenimi taboriščniki, ta prizna, da mu je bilo vse jasno. Poročilo pa je bilo vseeno pritrjevalno, ker se je zavedal, da tem ljudem preprosto ni več pomoči.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Arto Paasilinna: Ladjar z lepimi nogami
Finski pripovednik Arto Paasilinna (letnik 1942) je morda – vsaj med tistimi, ki smo jih dobili v prevodu – najprepoznavnejši avtor in tudi začetnik blago komične skandinavske pisave, ki je dobila kar precej posnemovalcev in postala tako rekoč franšiza, vendar brez uspešnosti tamkajšnje kriminalke, pri kateri gre za vrhove žanra. Po tistem, ko so se za zajcem na podeželje zapodili urbani zaležanci in so bile v gozdovih obešene lisice, se je vsul plaz raznih stoletnikov, ki zbežijo skozi okno, in babic, ki odločno in vitalno prekinejo upokojensko rutino. Zdaj, pri Ladjarju z lepimi nogami, pa se nam zdi, da je začel Paasilinna oponašati svoje oponašalce. Tako dobesedno ponovi štose s kovčkom z denarjem in popiše zvijačnosti dobrodušnežev, ko naletijo na kriminalne profesionalce in jih nazadnje uspešno uženejo v ladijski rog za meglo.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Lahko rečemo, da je lanski roman Evalda Flisarja (letnik 1945) Greh zrela predelava pisateljevega zgodnjega dela Mrgolenje prahu, ki je bilo tako zavezujoče, da je ob nastanku poleg romaneskne oblike dobilo tudi dramsko, z bolj ali manj istimi vpletenimi in podobnim razpletom. Novi roman Zbiralec sanj pa je nekakšna summa, vsota in zgostitev dosedanjih Flisarjevih proznih del.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Mathias Göritz: Kratkotrajne sanje Jakoba Vossa
V prejšnjem prevedenem romanu, Grešniki in sanjači, se je nemški književnik Mathias Göritz (letnik 1969) duhovito lotil industrije sanj s pripovedjo o ostarelem producentu, ki hoče posneti spektakel o nemški prevari. Nemci so namreč, preoblečeni v Poljake, napadli lastno obmejno postojanko, to pa je bil menda povod za začetek druge vojne. Zdaj smo dobili prevod njegovega prvenca, v katerem se je pred dobrim desetletjem lotil živilske industrije, in to še pred dokumentarci iz klavnic in s perutninskih farm, ki so pokazali, zakaj jemo tako poceni perutnino in kje nam potem zdravje to zaračuna.
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Hanne Ørstavik: V Bordeauxu je odprt prostor
Romanček ujame norveško umetnico na zdomskem delu v Bordeauxu, južnofrancoskem mestu iz naslova, kamor pride postavit razstavo, in očitno je tako znana, da jo prepoznajo po fotografijah iz razstavnih katalogov. Tako spozna žensko, galeristko in Argentinko, ki ima enako staro hčer kot sama, in ta visoka temna dama jo spominja na moškega, nekaj skrivnostno privlačnega je v njeni pojavi, eleganci, frizuri, ploskosti. Žensko prijateljstvo na prvi pogled, potem pa nekaj spijeta in realnost se zamaje in gresta v prostor, kjer so pohotni gospodje in romunske plesalke ob drogu, in si mislimo, hkrati s pripovedovalko, da smo se znašli v nečem v slogu široko zaprtih oči, iniciaciji, skupincu, nastavljanju in gleduštvu.
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Catherine Cusset: Tisti, ki smo ga oboževali
Francoska pisateljica Catherine Cusset (1963), ki živi v ZDA in je desetletje poučevala na univerzi Yale, je napisala kar najbolj tipičen roman kampusa, podoben tistim, kakršne izpisuje Philip Roth in kakršnih med pisci, zaprtimi v univerzitetno sfero, ne manjka. Pišejo o tem, kar se jim dogaja, in vse se dogaja v samozadostnem akademskem krogu, ki ga poživljajo vedno nove generacije, s katerimi se zapletajo v odnose in na njihovih zgodbah sami parazitirajo in jih vampirsko izsesavajo. Toda pri takšnih delih je v preteklosti še ostajalo nekaj očarljivosti in vzvišenosti, zdaj ju nadomestijo skrbi zaradi študentskih posojil, ki se počasi prevesijo v asistentska in kasneje profesorska. Ta kot nabrušeno nihalo visijo nad glavo obetavnega francoskega uživača na pretežno čezatlantskem zdomskem delu.
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Poljski pisatelj mlajše generacije Jerzy Franczak (letnik 1978) roman Da capo o pretežno spodletelem odraščanju začne blizu konca – v vrtiljaku podob, ki jim je izpostavljen pripovedovalec, Kamil, srednjeletni kreativec ali vsaj do nedavnega zaposlen v eni takšnih firm, kjer se delajo, da so kreativni, in to drago prodajajo. Njegov zadnji projekt je recimo reklama reklame, ki naj bi nagovorila naročnike, da bi se zatekli po pomoč pri prodaji ravno k njihovemu podjetju.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
V zbirki Razvezani, na lanskem Slovenskem knjižnem sejmu nagrajeni z nagrado za najboljši prvenec, je deset zgodb, v katerih večinoma prvoosebni pripovedovalci obeh spolov uspešno razvijajo svoje simptome: iz drobnih trzavic, odvisnosti in prekoračenj je sestavljeno njihovo življenje, iz drobnih kriz in dolgoletnih osebnostnih usedlin je sestavljen čas njihovih zemeljskih dni, iz tega nabrkljana njihova osebnost.
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Seilerjev roman govori o utopiji, o avtonomni coni na otoku v Severnem morju, torej v Baltiku, v bližini meje z Dansko, kamor se po zaročenkini smrti v precej sesutem stanju zateče pripovedovalec Ed. Tam najde zatočišče za čas sezone in pričuje sesutju sindikalističnega sistema počitnikovanja zaslužnih tovarišev, ki ga konča padec Zidu.
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Bekim Sejranović: Tvoj sin Huckleberry Finn
Sejranović, ki je sicer hodil na pomorsko šolo v Bakru, takoj prizna, da ne zna zamenjati štifta na penti, zunajkrmnem motorju, da je zanj nasedanje na sipine, ki jih preoblikuje reka, nekaj najbolj vsakdanjega, tudi do načrtovanega Črnega morja z ekipo ne pripluje, ker se vsi skupaj zataknejo v Džerdapu. Pa vendar prigod v tem porečnem romanu, sorodnem pocestnemu (on the road) žanru, samo dogajalno premaknjenem na Savo, ne manjka.
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Zgornje Poadižje oziroma Južna Tirolska, narodno mešano gorato območje, je skoraj idealno prizorišče. Tja pobegnejo zvezde špageti vesternov opravljat službo čuvaja gorskega krajinskega parka. Spomin na tenzije in terorizem izpred desetletij je še živ in gorjanci so ravno prav nezaupljivi in malo tudi sovražni do tujcev in prišlekov, čeprav živijo od turizma, da je iz njih težko izvabiti skrivnosti. Podobno kot Bohinjski ’trikotnik’, ki je s Fužinskim zalivom postal privilegirano prizorišče domačih kriminalk in fantastičnega čtiva, je Bolzano, avtorjev rojstni kraj, z okolico imenitna freska in hkrati dovolj zanimiv in zaprt svet – kar skoncentrira in naredi ves čas dostopne vse osumljence in ljudi z motivom – za raziskavo davnega krvavega pokola. In seveda, kot se spodobi, ta svet z razkritjem skrivnosti postane nekaj čisto drugega.
-
13. 4. 2018 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Minoli Salgado: Malo prahu na očeh
Minoli Salgado je ena tistih avtoric, ki o regiji, iz katere izvirajo, pišejo na podlagi izkušenj v novem domu in postkolonialnih študij o razumevanju prejšnjega doma. Malezijske korenine, angleško literarno izobrazbo in zanimanje za šrilanško bližnjo preteklost, ki jo zaznamujejo zapletene politične razmere in komaj razumljivo nasilje, pa pregnete s prvencem lastno silovitostjo.
-
6. 4. 2018 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Magnus je ofucan medvedek z rutico z imenom okoli vratu in z od bomb ožganim uhljem, po katerem si protagonist romana nadene ime, potem ko odvrže ali izgubi vsa druga: tisto, po katerem so ga klicali starši in ga je moral spremeniti, ko so bežali zaradi očetove službe v zavodu, iz katerega se nihče ne vrne – mali si misli, da zaradi tifusa.
-
30. 3. 2018 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Mehiški pisatelj Juan Rulfo (1917– 1986) se je, ker je bil uradnik za mehiške staroselce – torej neodvisen od pisateljevanja, srečnež – zavedal, da manj ko bo napisal, trdnejša in manj omadeževana bo njegova slava: romanček Pedro Paramo in zbirka kratkih zgodb, oboje napisano v prvi polovici petdesetih let, sta ga ponesla med legende, ki naj bi spodbudile nič manj kot sloviti roman Sto let samote Gabriela Garcie Marqueza.
-
23. 3. 2018 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Augusto Monterroso: Zgodbe, basni, utrinki
»Pogosto slišim, kako hvalijo kratkost, in se za hip tudi sam počutim prav srečnega, ko slišim, kako ponavljajo, da je vsaka dobra stvar še dvakrat boljša, če je kratka,« je latinskoameriški pisatelj Augusto Monterroso deklarativno, pa tudi z ironijo in ne brez satirične osti, ki je obrnjena proti ponavljavcem in repeticiji, zapisal v uvodu k enemu svojih fragmentov. Ta drobec verjetno najbolje povzema njegovo poetiko.
-
16. 3. 2018 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Katharina Winkler: Modro okrasje
Avstrijska pripovednica Katharina Winkler (letnik 1979) se v prvencu nasloni na resnično zgodbo turške priseljenke iz Anatolije, ki je z možitvijo samo zamenjala roko, ki jo hrani in še raje pretepa: po nasilnem očetu, ki je mlatil za vsako figo ženo in otroke, se s poroko proti očetovi volji izroči na (ne)milost možu in tašči, ta dva pa nadaljujeta zanju in večino okoli nesporno in samoumevno vzgojno in posedovalno tradicijo.
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Nathacha Appanah: Povratnik nasilja
Kako je to mogoče, saj to je vendar Francija, reče v romanu francoski prostovoljec in humanitarec, ki vodi mladinski center na otoku Mayotte in poskuša s predvajanjem filmov in branjem animirati tamkajšnje fante, da bi v življenju počeli še kaj drugega: pohajo namreč in kradejo na drobno, se pustijo malo podkupovati politikom pred volitvami, da med kampanjo ne delajo preveč kravala, sicer pa postopajo po getu, enem od francoskih okrožij v Mozambiškem kanalu. Ta je hvaležen cilj za vse migrante, območje s civilizirano azilno politiko, obljuba raja, kakršna je recimo za tiste, ki z afriških obal gledajo čez morje proti severu, italijanska Lampedusa.
-
Dubravka Ugrešić: Evropa v sepiji
Pisateljici Dubravki Ugrešić (1949) in še nekaj »čarovnicam« so možati in ortodoksni hrvaški poznavalci književnosti in kreativnega bontona očitali vse mogoče, od izdaje nacionalnih interesov do konkretnih neprimernosti, in s tem pokazali, da je hrvaška v tranziciji pred nami – tu je bil podoben pogrom proti umetnicam namreč natreniran in sprožen z vrha šele pred kratkim. Avtorica sicer že četrt stoletja živi v Amsterdamu in potuje po festivalih (pred dvema letoma je recimo obiskala Vilenico in te dni Fabulo), to pa ji omogoča vpogled v širok nabor intelektualnega delovanja, in o pisateljskem vsakdanjiku tudi največ piše.
-
Henry James: Kaj je vedela Maisie
Ameriški literat Henry James (1843–1916) velja za enega ključnih realističnih pisateljev, ukvarjal se je med drugim s kontinentalnim nesporazumom, z razliko med angleškim in ameriškim použivanjem sveta, in takšen trk v obliki temnopolte bogatašinje z druge strani luže je popisan tudi v njegovem romanu Kaj je vedela Maisie.
-
Cesta sestradanih, za katero je v času izida na začetku devetdesetih let nigerijsko-britanski prozaist Ben Okri (letnik 1959) dobil bookerja, je radikalizacija Ovidovih Metamorfoz s stališča še živega animizma; tudi ta roman je skoraj religiozen in profetski, kaže pa protejsko in neobstojno, spremenljivo naravo vsega. Oblike in pojavi so v stalnem stiku in izpostavljeni svetu duhov in sukubov in vdoru živali in laznine in mrčesa v rojih, vse zlahka in venomer prehaja in se preobraža. Roman vrvi od brenčeče sile preobrazbe, čeprav je za silo zasidran v nigerijskem političnem vsakdanjiku, v katerem se prerivajo dve stranki in njuni oprode, mišičnjaki in čarovniki, vse pred množico beračev, brezpravnih in lačnih.
-
Andrej Volos: Vrnitev v Pandžrud
Rudaki je bil perzijsko-tadžiški pesnik iz 9. stoletja, izmojstren v orientalskih tradicionalnih pesniških oblikah. Mladi in nadarjeni pesnik je z leti postal car poetov, nekakšen delovodja in mentor številnim kolegom na dvoru, katerih glavna naloga je bila postavitev spomenika suverenu, vezirju Nazru. Ker spomenik v islamu ne sme biti podoba ali kip, so mu ga postavljali v poeziji in žanru primerno brezsramno veličali njegovo slavo.
-
Britanska pisateljica Paula Hawkins je že v Dekletu na vlaku, svoji prejšnji žanrsko pomešani in zaradi podprtosti z umori bralno napeti knjigi, po kateri so posneli film, našla recept za uspešnico: mlada ženska, ki ima amnezije, povzročene z nalivanjem, in se medlo spominja ali pa vsaj sluti, da v času, ki se ga ne spominja, težači svojemu bivšemu, je nekredibilna pripovedovalka. Počasi odstira pajčolan, s katerim ji zakrivajo resnico. Posebej zoprno je dejstvo, da je bila takrat, ko je bilo storjeno krvoprelitje v sosednjem mestu, tam: z ogromno spominsko luknjo, ki jo skuša čim bolj zadovoljivo napolniti.
-
Richard Flanagan: Ozka pot globoko do severa
Richard Flanagan (letnik 1961), tasmanski pripovednik z ženo slovenske krvi, se je, navdihnjen z očetovo epizodo v japonskem vojnem ujetništvu, lotil raziskovanja spomina na gradnjo železniške proge med Bangkokom in Burmo. Tiste, o kateri govori tudi film Most na reki Kwai, le da tam ujetniki požvižgujejo in so polni bodrega duha, tu pa stradajo, umirajo, gnijejo pri živem telesu, gladujejo, padajo v drek in blato, vse pod budnim batinanjem stražarjev, ki se pri kaznovanju ne znajo ustaviti.
-
Hrvaška pisateljica Lada Žigo (rojena 1970) se v romanu Ruleta, ki se pomenljivo začne na psihiatriji, v skupini za zdravljenje hazarderjev, ukvarja s povezavo med tranzicijo z vsemi posledicami ter povečanjem števila odvisnikov od iger na srečo in vznikom novih in novih kockarskih pajzljev. Zgodbo o veteranu domovinske vojne s posttravmatskim stresnim sindromom, ki se je, potem ko je izgubil službo, zakockal in mu zdaj ruleta kroji življenje, avtorica izpiše po načelih naključja ali vsaj prividu teh mehanizmov. Možak, Ante, dodobra na dnu in toneč proti izničenju, se odloči, da bo ruleta izbrala prioritete njegovega maščevanja. Da mu bo tisto, kar mu je uničilo življenje, določilo tudi objekte mržnje.
-
Poljski pisatelj Ignacy Karpowicz (letnik 1976) je napisal Baladine in romance o tem, kako se po bankrotu nebeščanov ti znajdejo v sodobni Poljski. Sin je zadovoljen, da je po popularnosti takoj za Materjo in pred Očetom, Nike ima firmo športnih copat in Hermes, notorični zmikavt, odnese vse likalnike in je skratka svoj med svojimi. Te olimpijske reference pa so samo okvir za gosto parodično in duhovito mesovje romana, v katerem se ne posmehuje le glasbeni govedini in mjuzaku, temu, kar vrtijo recimo po mestnih avtobusih, ampak tudi drugim vejam množične kulture, recimo lacanovski filozofiji. In sploh vsemu.
-
Isaac Bashevis Singer: Moč teme: izbrane zgodbe
Isaac Bashevis Singer (1902– 1991) je bil na Poljskem rojeni literarni nobelovec judovskega rodu in eden temeljnih piscev v jidišu. V knjigi Moč teme, ki v branje ponuja izbor njegove kratke proze, vidimo, kako spretno je mešal stare hasidske bajke in legende z življenjem v moderni državi, kamor njegovi liki prebegnejo ali se zatečejo pred preganjanjem ali po holokavstu.