Matej Bogataj
-
21. 8. 2015 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Igra solz, kakor jo tokrat izpiše Neil Jordan, se dogaja ne samo med dvema, vpletenih je več. V »originalu« je nemogoča zveza posledica različnih in nekompatibilnih spolnih usmeritev med ex-IRA možakom in temnopolto transo, tu gre za duši dvojčici.
-
14. 8. 2015 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Mačja miza je potisnjena v kot, oddaljena od središča dogajanja, od kapitanove, in za njo posadijo nekaj zanimivih modelov, ki potujejo s Cejlona v London z ladjo. Med temi izstopa trojica navihanih zgodnjih najstnikov, ki jim nobena objestnost ni tuja, in potem, recimo na enem redkih izhodov na kopno, pritihotapijo na ladjo psa, ta pa v vrat zagrize steklega potnika, do smrti, nakar vržejo v morje njegov kip.
-
7. 8. 2015 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Dušan Šarotar: Panorama: pripoved o poteku dogodkov
Kot sodobni brat davnih menihov, ki so tja prenesli vse znanje takratnega sveta, da bi ga rešili pred uničenjem, pred barbarstvom in vojnami in našli kotiček za pisanje v miru, se tudi Šarotar zateče na sam konec znanega predkolumbovskega sveta, podprt s štipendijo. Da bi prisluhnil notranjemu svetu in ga soočil z drugačnim, ki bi ga narekovala druga(čna) krajina, da bi se mu razprl vpogled čisto noter, da bi se zasačil v sto spremembah.
-
31. 7. 2015 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Kirmen Uribe: Bilbao–New York–Bilbao
Houellebecq nas v romanu Zemljevid in ozemlje postavi v svet, v katerem poklici izginjajo, vendar jih Evropejci oživljajo, postopno, v malih serijah, zaradi podpor jih obnavljajo v kar najekskluzivnejšem obsegu. Ne toliko zaradi ekonomske koristi, v svetu hiperprodukcije je ta zanemarljiva, temveč zato, ker prodajajo pretekle zgodbe tistim, ki še proizvajajo oziroma imajo obilje naravnih virov in lahko potujejo in kot v rezervatih gledajo, kako je nekoč živela Evropa. Uribejeva proza je tak muzej, posvečen Baskom nasploh in njegovi rodbini posebej, predvsem dedu in očetu, kapitanoma ribiških ladij, ki sta plula lovit na morja in med čeri daleč od škotskih obal.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Edoardo Nesi: Zgodba o mojih ljudeh: bes in ljubezen industrialca iz province
Nesijeva Zgodba je žanrski bastard: hkrati roman o kolektivu, tkalcih iz Prata, avtobiografija, pamflet, esej, izpoved o pisateljevanju in biznisu. Pisatelj, ki je podedoval tekstilno podjetje, se kljub nekaterim besnim poskusom upora proti pričakovanjem staršev in bitniški ameriški epizodi, vpreže v družinski posel in je znotraj tekstila celo ustvarjalen; izmišljuje si blaga in vzorce, kakršne bi nosile pisateljske veličine, recimo Hemingway na safariju in podobno.
-
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Najprej se nam zdi, da bosta ostali zgodbi srednješolke Lili in študentke Anje v romanu Kakorkoli ločeni, da gre za študijo dveh različnih pristopov k ljubezni in analizo doživljanja te, za omnibus, ki naj preplete dve okolji. Prvi se ‘ful dogaja’ z Marsom, fantom, ki gara v veleštacuni in ga tam dobro stiskajo in razosebljajo, druga se na potepanju po Irskem zaljubi in goji ljubezen na daljavo, odloči pa se tudi za inštruiranje problematičnega sina priseljencev. Potem Lili zanosi in njen fant, ki ob prelaganju zelenjave pod diktatom nadrejenih skrbi za mentalno načeto mater, kar naenkrat spremeni odnos do sveta; rod in slovenstvo sta mu čez vse, otrok pa priložnost, da se kleni narod ohrani, nataliteta je v tem boju ključno orožje. Potem se na pohodu antifa fronte za marginalizirane usekajo; tisti, ki protestirajo zaradi kratenja pravic obstrancev, izbrisanih in drugače spolno usmerjenih, in tisti, ki šovinistično prisegajo, da imajo priseljenci in lenuhi in prišleki preveč pravic, pošteni in delovni ljudje, ki so na tej zemlji od nekdaj, od časov bajeslovnih kraljestev, pa čisto premalo – seveda na račun prvih. V tem spopadu skupin, ki vidita v svojem početju zgodovinsko nujnost, podležejo nedolžni in Mars, ki mu vse najeda, je najbolj besen in podaljšana roka obritoglavcev in udarna pest njihove mentalitete.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Vse se začne s prekinitvijo, Baricco na začetku citira Valéryja, in tudi tokrat v središče romana postavlja čudaka: po vseh mehaničnih svetnikih, ki živijo za hrum motorjev, slikarjih akvarelov morja z morsko vodo, po krajinah, ki so obsojene na izbris, postavlja v ospredje poetiko pisatelja, ki se v nič razpisuje sam. Ki do konca prižene poetiko samoizbrisa.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Duše iz naslova niso v množini, čeprav je njihovi poti navzgor posvečen cel del. Bolj gre za to, da lahko mirne duše tisti, ki je naredil vse korake proti individuaciji in se je presmukal skozi vse pasti poneumljanja in kolektivizacije mišljenja, ki se zaveda trendov sveta in izginjanja preteklega in je temu primerno otožen zaradi stanja sveta in strog do vsega, tisti, ki se je otresel opravljive druščine iz gostilne in vpliva tistih nasproti, iz župnišča in internata, spravljen s sabo spregovori o ljubezni. Ki zdaj ni nič travmatičnega, temveč je tiho bližnje tlenje dveh, ki sta skupaj in kanita to ostati; tudi če se sliši dolgočasno, je za pravega uživača ravno ta trajajoča sreča in nikoli izpita ljubezen vredna ubeseditve.
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Jon McGregor: Če nihče ne govori o izjemnih stvareh
Čeprav ima roman osrednjo pripovedovalko, punco, ki ima ob preostalem najočitnejše probleme s tem, kako pripovedovati o izjemnih stvareh svojim najbližjim, čeprav njen primer ni nič posebnega – gre za običajen dogodek znotraj plodenja človeške vrste – se nam zdi, kot da bi ga posnela varnostna kamera, ki gleda na ulico. Na kompleks skupaj stisnjenih hišk, poseljenih z angleškimi tipi vseh generacij in različnih temperamentov in preokupacij in ver in ras. Kamera, ki bi lahko predstavila morje zgodb, ki se odvijajo čisto notri in zadaj. Kaj vse se skriva za temi okni, kaj vse za temi očmi, bi lahko vzkliknili in se spomnili še enega zbitega in obskurnega prostora, kjer se vse dogaja pred očmi vseh, čeprav vse skupaj skrivajo; spomnili bi se Grumove Goge, ki je malomestno atmosfero zagrabila še bolj zmaknjeno in odbito.
-
19. 6. 2015 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Vladimir Pištalo: Aleksandrida
Pištala poznamo kot vodjo literarne skupine Beogradska manufaktura snova, ki se je v svojih iskanjih naslanjala predvsem na bogato srbsko nadrealistično tradicijo, v zadnjem času pa je najbolj dejaven kot pisec biografij. O velikih in največjih, o Tesli in Kortu Maltezeju in zdaj o Aleksandru Makedonskem.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Salla Simukka: Rdeča kot kri (trilogija Sneguljčica I)
Daleč so časi, ko so fantje trepetali pred enim samim morilcem. Medtem so svet poselili tropi gangsterjev in na Finskem, ker dežela meji na imperij kriminala, so razmere še ugodnejše; Sneguljčica, atipična in malo asocialna srednješolka, pade v gnezdo. Neustrašno se postavi nad policijo in dilerje, prijatelje v nevarnosti, in začne raziskovati, od kod oprani denar; opran dobesedno, ker je bil dostavljen v vrečki in se suši, potem ko so z njega sprali kri.
-
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Nedjeljko Fabrio: Urjenje v življenju
Fabrio je morda pri nas manj znan od nekaterih mlajših hrvaških pripovednih kolegov, kljub obsežnemu in tehtnemu opusu.
-
29. 5. 2015 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Skupina pretežno najstnikov z operativno silo, ki jo predstavlja invalidni vojaški specialec s še malo bolj od vojne zdelanim psom, se igra razkrivanje zločinov. Bolj ali manj posebni, z anoreksijo ali s strahom pred odprtimi prostori, na različnih celinah, se ukvarjajo s kriminalističnimi špekulacijami. Potem postane igrica zelo zaresna; na zahodni ameriški obali se pojavi množični morilec, vendar policija, kjer je tudi oče in obenem sin dveh iz skupine, ne poveže umorov. Najbolj brihtna mula iz skupine pa seveda ja, in zločinec je tudi tokrat čisto blizu njih.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Dober ducat zgodb se bolj ali manj osredotoča na isti sentiment protagonistov, nizajo se okoli neubesedljivega travmatičnega jedra in se zgoščajo okoli točke razkritja – kar je osnovni pogoj za kompaktno in zaokroženo zbirko in odloč(il)ne zgodbarske razplete.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Vesna Lemaić: Kokoška in ptiči
Roman Vesne Lemaić ima nekaj prav dokumentarističnih in prepoznavnih potez, ki nagovarjajo naše spomine na najnovejšo zgodovino; rekonstruiramo po datumih opisane dneve upora in se spomnimo nekaterih konkretnih akcij in prepoznamo nekatere akterje, vse nalašč ne globoko skrite pod ptičjimi vrstami. Ob tem pa so v romanu ves čas objavljene povezave na spletne strani z dokumenti in proglasi gibanja, članki z odzivi nanj; gre za gibanje 15o oziroma Bojza, poleg zasedbe trga pred borzo pa so popisane tudi druge dejavnosti gibanja in Kokoška, prvoosebna ironična pripovedovalka, je ves čas zraven. Ne le na ulicah in potem pri politični vzgoji v šotorih, z gibanjem se zavzamejo tudi za deložirano družino iz Litije in odidejo na mednarodno srečanje v Frankfurt; vmes seveda pristanejo v gajbici in trčijo ob jastrebe. Kokoška izpisuje še predhodne postaje; po gnezdenju v družini in potem s Prepelico se začasno ugnezdi v kokošnjaku v protest proti svetovnemu izkoriščanju in finančnim špekulantom, dokler se ptiči ne preformirajo in nadaljujejo boj z drugimi sredstvi, se odpočijejo v Rogu in sploh.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Brooks napiše zgodbo iz ‘naših krajev’; Avstralec, ki dela v Franciji, in Italijanka, ki prevaja v Torinu, se nam zdi, da za Fiat, se posedeta za sosednji mizi na Trgu enotnosti v Trstu in le sunek vetra … in že si zaupljivo govorita vse mogoče. Najprej seveda o stvareh, ki naj določijo njun izvor in pripadnost, razredu in spolnim praksam, in on potem takoj o svoji trenutni ženi, kot da bi se zavedal, da je on malo starejši od petdesetih in ona približno starosti njegovih otrok in da je čisto prepozno za vse.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Žiga Valetič: Optimisti v nebesih
Valetičev roman je bil napovedan kot lahkotno in duhovito delo, ki se ukvarja z aktualnostmi in z rezilom humorja zareže v družbeno tkivo. Pričakovali smo pisanje, kakršnega v poplavi črnih izpeljav in zresnjene mračne poglobljenosti še kako manjka.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Pisatelj se vrača v kraje, kjer je bila v času njegovega krsta serija požarov. Medtem je požigalec ujet, zaprt in tudi že izpuščen iz ustanove, dogodki pa v ljudskem spominu še kako živi; na mesto takratnega prebivališča in na okoliščine, na strah, ki je zajel ljudi, ko je v njihovi bližini zagorelo in so bile vse iskalne akcije požigalca zaman. Dokler razkritje ni osupnilo vseh.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Christian Gailly: Večer v klubu
Simon se čisto enostavno zatakne, kdo se pa še ni. Gre popravljat ogrevalni sistem v nekaj sto kilometrov oddaljeno mesto ob morju in potem ga lokalni odgovorni pred odhodom iz hvaležnosti pelje v lokal in se ga malo nalokata, ravno toliko, da Simon po desetih letih spet sede za klavir in zadeve uidejo in ni nikoli več, kot je bilo.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Zdaj, ko so naenkrat vsi strokovnjaki za akademsko sfero, za ta pokvarjeni sad že itak skvarjenega in do vere neprijaznega intelektualizma, je Lodge kar prava izbira. V času postističnega buma je spisal trdo teoretično o metafori in metonimiji v sočasnem pisanju, vendar teoretski bitumen v prozi ni zadušil naracije in njegova trilogija (prej smo prebrali že Lepo službo in Majhen svet) združuje vse: ozaveščenost in domišljijo, poznavanje in humor.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Tomo Podstenšek: Sredi pajkove mreže
Podstenšek je v romanih vse bolj shematičen; v prvencu Dvigalo je v klavstrofobičen prostor zaprl nekaj izbranih modelov in ‘opazoval’, kako se bodo v utesnjenem prostoru vedli, v Sodbi v imenu ljudstva je nadaljeval preverjanje stopnje uporništva in odgovornosti pri mlajših generacijah. Zdaj, z romanom Sredi pajkove mreže, se loti vprašanja odgovornosti posameznika za dejanja in pričakovali bi, ko si že vsi odgovornost podajajo kot vroč kostanj, da bo odločno zarezal v načeto družbeno tkivo. Vendar zgodba skrene v triler, protagonist, ki ždi in išče službo in se nam zdi, da pajkovsko potrpežljiv čaka na ulov, službo, žensko, priložnost, karkoli, postane plen bistveno bolj premetenega od sebe. Boljšega plenilca in načrtovalca, skritega v kar najbolj prijazni podobi sodelavca in najboljšega prijatelja.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Tatjana Gromača: Božji otročički
Božji otročički hrvaške pripovednice in pesnice Tatjane Gromača so sestavljeni iz poglavij, ta pa iz fragmentov, ki imajo v slogu starih mojstrov pojasnjevalne uvode, da bi se bolj pripravili na tisto, kar sledi. Vendar se na potem zapisano ne moremo zares pripraviti, saj nas z vsakim drobcem in izbrušeno trditvijo, skoraj aforizmom, zapelje v neko novo razsežnost materine bolezni, ki vse bolj postaja drobec širše, družbene patologije in se nam nazadnje zdi materina bipolarnost pravzaprav edini mogoči odgovor na norost in razcepljenost družbe.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
V času, ko je nobelovčeva rodna Portugalska vstopala v evropsko konfederacijo, si je ta veliki polemik pridružitev in izgubo političnega kompasa in spremenjene geostrateške pole dodobra privoščil. Spisal je roman o tem, kako Pirenejski polotok poči po Pirenejih, se odtrga od stare celine in jo užge najprej proti Azorom, potem starta na Kanado in se spusti nekam v južni Atlantik. Pri tem povzroča diplomatske pretrese, predsedniki se junačijo in blebetajo brez osnov in so samovšečni … in sploh.
-
6. 3. 2015 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Walter Moers: Divji potep skozi noč
Ko dvanajstletni Gustave (Doré) nekje vmes vzklikne, da se mu zdi vse zelo resnično, ga enako personalna in ekskluzivna svetovalka, kot je samo K-jev vratar pred vrati Postave, zaskrbljeno vpraša: »Govoreči konj? Začarani gozd? Stara ženica, ki ti reče, da je tvoja sanjska princesa?« In prhne v smeh. Nič ni resnično, vse je dovoljeno.
-
Suša je kataklizmična in Ballard ni prvi, ki popisuje do konca devastirano krajino. McCormackova Cesta in številne antiutopije so poselile globine zemlje zaradi raznih letalnih dejavnikov na površju, scenariji po katastrofi so kar pogosti. Se pa enkrat osredotočajo bolj na ekologijo, torej svarijo pred smermi razvoja, drugič se bolj uvrtavajo v spremenjene medčloveške odnose in prevprašujejo, kaj se zgodi z družbeno zavezo, ko odpade civilizacijski refleks, in s tem nadgrajujejo recimo Goldingovega Gospodarja muh.
-
Goran Tribuson: Zgodovina pornografije
Sredi sedemdesetih let je Srđan Karanović posnel serijo Na vrat na nos (Grlom u jagode), v kateri je prikazal odraščanje povojne generacije, njen prehod od ideologije v kapital in podjetništvo, predvsem pa, kako mladostni ideali in skoraj fanatične opredelitve, kadar gre recimo za glasbeni okus, z leti v stiku z realnostjo zvodenijo. Tribusonov obsežni roman je dobrih deset let pomlajena replika, adaptirana na odraščanje v manjšem hrvaškem mestecu.
-
»Ljudje imajo misli, ki jih raje ne bi imeli. To se dogaja v življenju,« nekje zapiše kanadska nobelovka, in ob mislih gre zraven še marsikaj drugega in ne mine kot blisk, saj posledice drobnih naključij in na hitro sprejetih odločitev ostanejo do konca zemeljskih dni.
-
Maylis de Kerangal: Bežiščnica na vzhod
Oba bežita, ona pred ruskim ljubimcem, ki ga je spoznala v rodni Franciji, on pred vojaščino z vsemi preizkusi, ki gredo zraven, in še bolj pred mobingom in nadlegovanjem in nasiljem kolegov, ki ga okusi že kar na vlaku; po neuspešnih poskusih podkupovanja in navajanju lažnih razlogov proti odlogu ali za odlog je na poti v kasarno v azijskem delu imperija.
-
Ko pripovedovalka napove, da se na sodišču ne bo branila, ker bi s tem izdala materino bolezen in domače razmere in vse izrojeno in skvarjeno pod povrhnjico, pomislimo, da gre za zgodbo o usodni skrivnosti. Pa ne, skrivnost je samo ena, a zato ta toliko nadrobneje in večkrat povedana.
-
Od prvega odstavka, v katerem možak na lovu opazuje ptiče in opazi nove lastnike hiše s preteklostjo v manjšem mestecu Gost nekje v Liki, vemo, da se okolje še ni povsem razorožilo. Vendar ni najemniški vojak, kot najprej pomislimo, temveč najemni gradbeni delavec.
