Matej Bogataj
-
Kristian Novak: Črna mati zemla
»Bal sem se, da nas noče nihče priznati in jemati resno. To je bil problem, kajti mi smo sami sebe začeli jemati zelo resno,« pravi osemletni mulo, Matija, ki mora ob hrvaški osamosvojitvi še enkrat zamenjati celoten nabor vrednot. Še enkrat po tistem prej, ko gre očeta po smrti najprej iskat na milico, če bi bil tam, ker je slučajno hodil ob zdomskem delu v Nemčiji k hrvaški maši in bi padel pod vpliv emigrantov, potem pa v mlin, kamor hodijo murske nimfe, ki zadržujejo mrtve na poti navzgor.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Malo je romanov, v katerih junak tako nepreklicno umre že v prvem poglavju, ob naštevanju vseh poškodb, ki jih dobi ob trku premrlega telesa s čermi, v katere ga neusmiljeno vrže med plavanjem po mrzlem Severnem morju. In malo jih je, v katerih rešuje dileme in dela popravne na področjih, kjer je v preteklosti zamočil. Medtem ko je mama skočila v banko po denar, da bi pobegnila od družine, ju z bratom obišče pobegli kaznjenec in ga, osemletnega, postavi pred odločitev, ali gre z njim on ali brat. Odločitev ga potem krepko preganja, prav tako zafrkavanje sošolcev, ko se nič kaj naključno na spletu pojavijo fotografije z najboljšim in intimnim prijateljem. Vsega skupaj se nabere dovolj za bredenje v mrzlem morju.
-
18. 12. 2015 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
McEwan, ki vrta v aktualne in žgoče družbe teme (v Solarju recimo v izkoriščanje sončne energije in s tem povezano blaginjo in tveganja), spisane zelo duhovito, se tokrat brez tega značilnega britanskega humorja osredotoči na fragment iz življenja sodnice za družinsko pravo. Zvezde iz sodnih dvoran, deležne medijskega pompa in drugega. Zaradi pozornost zbujajočih primerov, v katerih sodi, je Fiona oboževana in osovražena, o njej in o sodbah pišejo rumenjaki in od ogorčenih prizadetih dobiva grozilna pisma.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Punca, Rachel, ki se ji čisto premalo in obenem preveč dogaja, se vozi z vlakom vsak dan v službo, ki je nima več. Gleda odvržena oblačila ob progi, predvsem pa pogleduje proti nekdanjemu domu, kamor se je po njenem odhodu ugnezdila nova žena bivšega moža, rodila, kar sama ni mogla, zato se Rachel naliva, z gintonikom iz pločevinke, z vinom, z vsem, da priduši bolečino. Ob tem pa ima močne amnezije, kar je še posebej zoprno, saj takrat teži bivšemu, njegovi ženi, pobruha stanovanje gostiteljice in ima sploh vsakršne zatemnitve. Ko ji jih bivši razsvetljuje, se pojavi čuden občutek, da jo je sicer nekaterih stvari sram, vendar kot da ne bi bila zraven, kot da bi se to dogajalo nekomu drugemu. Kar je kar zoprno, ko izgine mlada ženska v noči, ko se Rachel potika po sosednjem mestecu in zalezuje bivšega, domov pa se vrne pobuškana in krvava in z ogromnim spominskim breznom, ki ga poskuša na vse mogoče načine presvetliti, tudi z obiskom terapevta in strahovito željo, da bi se sešla z vsemi morebitnimi srečevalci na dan izginotja.
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Čeprav je roman prvenec, se mu to nikjer ne pozna, ne pri suverenem premisleku o tem, kaj se je zgodilo z uporno generacijo iz osemdesetih let, da se je zbirokratizirala, poredila in opustila ideale, niti pri kompozicijski spretnosti.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Daria Bignardi: Popolna akustika
»Bolečina je nerazsodna. Tako kot ljubezen,« ugotovi nekje vmes, približno štiri mesece po ženinem z ničimer napovedanem izginotju, pripovedovalec, osameli mož z otroki, in s tem prizna, da o ženini bolečini ni vedel nič. Da je verjetno ni ljubil, vsaj ne zares ali tako in toliko, kot bi si zaslužila. Da je živel s predstavo o njej, ki je bila neustrezna, vse bolj pa mu prihaja v zavest, v drobnih odmerkih, ob vse občutljivejših pogovorih z bližnjimi, da je morda za krizo v zakonu na neki način sokriv. Da ni vsa krivda v ženinem brezumnem in sebičnem pobegu, da je nekaj v to godljo zakuhal tudi sam.
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Za tiho hišo, v katero se je odmaknil ded zaradi groženj fundamentalistov, imajo tamladi že načrte, sanjajo, kako bo na njenem mestu zrasla stolpnica in si bodo pri prodaji napolnili žepe; ovira je samo babica, ki v njej životari ob pritlikavem služabniku kot Robinzon s Petkom v osami, med zaprašenimi laboratorijskimi instrumenti pokojnega moža in grdimi spomini na njegovo megalomanijo.
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Julie Otsuka: Buda na podstrešju
Roman o japonskih nevestah, migrantkah, ki pridejo v Ameriko in tam spoznajo, da so jih dvakrat nategnili: možje prek oglasa so starejši kot na fotografijah, ki so jih pošiljali na Japonsko, če ni na njih kar brhki prijatelj, niti slučajno pa niso plantažniki, bankirji, hotelirji, temveč težaki, ki opravljajo sezonska in poljska dela v pralnicah in na gradbiščih.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Filipčič je najprej prozaist in dramatik, z Dergancem soavtor Butnskale, kultne radijske igre, ki je dobila po Slakovi filmski zdaj tudi stripovsko podobo. Ob pisanju je še igralec, recimo v Jovanovićevih režijah klasičnih besedil ali v lastnih; le kdo je lahko ostal resen pri izvajanju Božanske tragedije v režiji Vita Tauferja, kjer sta se z Ivom Godničem spotikala v potapljaških oblekah in plavutkah in sproti pozabljala besedilo?
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Kjersti Annesdatter Skomsvold: Hitreje ko grem, manj me je
Pripovedovalka romančka je v letih, pa tudi sicer: dvakrat jo je sredi čela zadela strela, zaporedoma, ima lažne nosečnosti, strah pred sosedi, ki so res pravi runkeljni in čisto brez šlifa, radostita jo hoja po gozdu in sanjarjenje o smrti – prijazna odrešitev, predolgo se ne mudi! Čeprav se potem spet enako boji življenja kakor smrti.
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
V romanu Platforma se je Houellebecq s turizmom – in to spolnim v muslimanski državi in zato toliko bolj izzivalnim, razvratnim, kar ima za udeležene slej ko prej usodne posledice – že ukvarjal. Kot ljubljenec rumenjakarjev je z izginotji in ugibanji, s kontroverznimi izjavami in z očitnim pomanjkanjem dopamina in sploh hormonov sreče seveda zaslovel in vzburkal ljubitelje škandalov in provokacij. Dosledno v tem slogu je spisan tudi roman, ki govori o odločitvi za počitnice na Kanarskih otokih pozimi in nam predstavlja temno ali pa vsaj propagandno prenapihnjeno podobo množičnega turizma.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Robert Seethaler: Vse življenje
»Dlje je vztrajal, kot si je kdaj mislil, da bo zmogel, in na splošno je bil s svojim življenjem kar zadovoljen. Preživel je otroštvo, eno vojno in en plaz.« Naslov romana je pravzaprav kar povzetek; Andreas, rejenec, ki šepa zaradi pretepanja, ki ga je bil v otroštvu deležen od skrbnika, si kupi parcelo, sreča žensko, a jo v njegovi zasilni koči pokoplje plaz, se neuspešno prijavi in ga potem mobilizirajo v vojno, po dolgi poti domov iz ujet-
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Semira Osmanagić: Tri kroge okrog hiše
Narediti Tri kroge okrog hiše je morda kratkočasno in ničemur zavezano početje, a kljub vsemu pomeni tudi brezsmiselno in brezciljno kroženje. Romanček je naslov sicer dobil na predlog žlahtnice (ki se ji je zdelo nadvse potrebno zmotivirati zbrano širšo družino in v ta namen tudi pišejo nekakšen dokument oziroma dnevnik s skrivnostmi vsakogar od njih, kot da ne bi bile te skrivnosti najbolj skrite ravno pred člani prav te družine), a zaznamuje tudi početje glavne protagonistke. Samske, brez otrok, brez silnih ambicij in morda zato toliko bolj introvertirane in današnjemu času primerno negotove.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Ursula K. Le Guin: Drugi veter
V Tolkienovih fantastičnih svetovih so ženske bolj ljubice ali matere, pri Le Guinovi so drugi pol – napol zmaji, obdarovane s svojim mankom, ki jim daje skrivnostne sposobnosti, drugačne od tistih, ki jih imajo magi in celitelji vseh vrst. Nasploh se ji pozna odraščanje v antropološki družini, njena družba je hierarhično zelo razplastena, polna magijskih šol v opreki, tudi pri uporabi in zlorabi starih, htonskih sil, pri uravnavanju Ekvilibrije, zelo taoističnem pojmu, sta oba spola komplementarna. Eni so specializirani v eno, drugi v drugo smer. To je družba, kjer vsaka niša podpira svoj vogal, kjer moškemu ni treba vseh, ženski pa preostalih treh.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Rabi Džaber: Mehlisovo poročilo
Mehlisovo poročilo, ki je priskrbelo naslov za roman o Libanonu in še posebej o Bejrutu, je dokument komisije pod vodstvom nemškega preiskovalca, katere naloga je preiskati atentat na nekdanjega libanonskega premiera, ki so ga hkrati z njegovo varnostno karavano razstrelili, potem pa poklicali mednarodne arbitre in preiskovalce.
-
18. 9. 2015 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Julian Barnes: Zgodovina sveta v desetih poglavjih in pol
Čeprav se Zgodovina sveta začne z vesoljnim potopom, ni zgoščenka. Ni krajšana zgodovina ali zgodovina, dopisana z izmišljijo, temveč se ukvarja s posameznimi epizodami, ki imajo bolj ali manj obliko potovanja ali plovbe v neznano – od Noetove barke do Titanika in Apolla.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Sebastijan Pregelj: Kronika pozabljanja
Pregelj, ki ga poznamo predvsem po fantastičnih zgodbah, v katerih se odhakljana domišljija združi s poznavanjem zgodovine in skoraj arhetipskimi tvorbami, ki čarobno oživijo v sodobnosti, se je v zadnjih časih angažiral – toliko slabše za čase. V prejšnjem romanu Pod srečno zvezdo je spregovoril o zagatnem in ksenofobnem ozračju na Tržaškem, o preklarijah med narodi in še toliko bolj o medrasnih problemih, Kronika pozabljanja pa se začne povsem benigno. Starec v varovanem stanovanju popisuje najprej svoj pogreb, potem še domsko rutino in občutek imamo, da gre za nekoga, ki je že vse doživel, ki mu ni več mar in ki čaka samo še na veliki neizbežni finale – smrt.
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Po bogato metaforičnem delu, kjer prebivalci abstraktnega mesta krojijo, prešivajo in parajo svoje drobne usode, se najprej prebijejo novice o zamenjavi oblasti. Potem se od neznanokod na mestnem trgu pojavijo begunci. Oropani svobode, brez sočutja staroselcev, ki se hitro podredijo tistim, ki se preoblečejo v nekakšno novo oblast, čeprav slutimo njihov blef in šmirantstvo. Prišleki potem skrivnostno izginejo: slutimo, da gre za medvojno usodo poljskih Judov, ki jim Magdalena Tulli, poljska pripovednica judovsko-italijanskega rodu, pripada, pri tem pa tudi za usodo vseh, proti katerim se je konstituirala večina. Vseh žrtev raznih čiščenj, izbrisov in pogromov.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Zbirko Brskanja sestavlja osem zgodb, ki so razpete med rojstvom in smrtjo, ljubeznijo in umiranjem. Manj kot v nekaterih prejšnjih je slinjenja in sluzenja ob ljubezenski igri, razen ene; zato prevladajo tiste, ki so bolj na strani smrti, staranja in umiranja. To daje zbirki več otožnosti in občutek izgube, ta je s posebno distanco in brezstrastnostjo, ki preveva celoten avtorjev prozni opus, temeljni čustveni odtenek.
-
21. 8. 2015 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Igra solz, kakor jo tokrat izpiše Neil Jordan, se dogaja ne samo med dvema, vpletenih je več. V »originalu« je nemogoča zveza posledica različnih in nekompatibilnih spolnih usmeritev med ex-IRA možakom in temnopolto transo, tu gre za duši dvojčici.
-
14. 8. 2015 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Mačja miza je potisnjena v kot, oddaljena od središča dogajanja, od kapitanove, in za njo posadijo nekaj zanimivih modelov, ki potujejo s Cejlona v London z ladjo. Med temi izstopa trojica navihanih zgodnjih najstnikov, ki jim nobena objestnost ni tuja, in potem, recimo na enem redkih izhodov na kopno, pritihotapijo na ladjo psa, ta pa v vrat zagrize steklega potnika, do smrti, nakar vržejo v morje njegov kip.
-
7. 8. 2015 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Dušan Šarotar: Panorama: pripoved o poteku dogodkov
Kot sodobni brat davnih menihov, ki so tja prenesli vse znanje takratnega sveta, da bi ga rešili pred uničenjem, pred barbarstvom in vojnami in našli kotiček za pisanje v miru, se tudi Šarotar zateče na sam konec znanega predkolumbovskega sveta, podprt s štipendijo. Da bi prisluhnil notranjemu svetu in ga soočil z drugačnim, ki bi ga narekovala druga(čna) krajina, da bi se mu razprl vpogled čisto noter, da bi se zasačil v sto spremembah.
-
31. 7. 2015 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Kirmen Uribe: Bilbao–New York–Bilbao
Houellebecq nas v romanu Zemljevid in ozemlje postavi v svet, v katerem poklici izginjajo, vendar jih Evropejci oživljajo, postopno, v malih serijah, zaradi podpor jih obnavljajo v kar najekskluzivnejšem obsegu. Ne toliko zaradi ekonomske koristi, v svetu hiperprodukcije je ta zanemarljiva, temveč zato, ker prodajajo pretekle zgodbe tistim, ki še proizvajajo oziroma imajo obilje naravnih virov in lahko potujejo in kot v rezervatih gledajo, kako je nekoč živela Evropa. Uribejeva proza je tak muzej, posvečen Baskom nasploh in njegovi rodbini posebej, predvsem dedu in očetu, kapitanoma ribiških ladij, ki sta plula lovit na morja in med čeri daleč od škotskih obal.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Edoardo Nesi: Zgodba o mojih ljudeh: bes in ljubezen industrialca iz province
Nesijeva Zgodba je žanrski bastard: hkrati roman o kolektivu, tkalcih iz Prata, avtobiografija, pamflet, esej, izpoved o pisateljevanju in biznisu. Pisatelj, ki je podedoval tekstilno podjetje, se kljub nekaterim besnim poskusom upora proti pričakovanjem staršev in bitniški ameriški epizodi, vpreže v družinski posel in je znotraj tekstila celo ustvarjalen; izmišljuje si blaga in vzorce, kakršne bi nosile pisateljske veličine, recimo Hemingway na safariju in podobno.
-
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Najprej se nam zdi, da bosta ostali zgodbi srednješolke Lili in študentke Anje v romanu Kakorkoli ločeni, da gre za študijo dveh različnih pristopov k ljubezni in analizo doživljanja te, za omnibus, ki naj preplete dve okolji. Prvi se ‘ful dogaja’ z Marsom, fantom, ki gara v veleštacuni in ga tam dobro stiskajo in razosebljajo, druga se na potepanju po Irskem zaljubi in goji ljubezen na daljavo, odloči pa se tudi za inštruiranje problematičnega sina priseljencev. Potem Lili zanosi in njen fant, ki ob prelaganju zelenjave pod diktatom nadrejenih skrbi za mentalno načeto mater, kar naenkrat spremeni odnos do sveta; rod in slovenstvo sta mu čez vse, otrok pa priložnost, da se kleni narod ohrani, nataliteta je v tem boju ključno orožje. Potem se na pohodu antifa fronte za marginalizirane usekajo; tisti, ki protestirajo zaradi kratenja pravic obstrancev, izbrisanih in drugače spolno usmerjenih, in tisti, ki šovinistično prisegajo, da imajo priseljenci in lenuhi in prišleki preveč pravic, pošteni in delovni ljudje, ki so na tej zemlji od nekdaj, od časov bajeslovnih kraljestev, pa čisto premalo – seveda na račun prvih. V tem spopadu skupin, ki vidita v svojem početju zgodovinsko nujnost, podležejo nedolžni in Mars, ki mu vse najeda, je najbolj besen in podaljšana roka obritoglavcev in udarna pest njihove mentalitete.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Vse se začne s prekinitvijo, Baricco na začetku citira Valéryja, in tudi tokrat v središče romana postavlja čudaka: po vseh mehaničnih svetnikih, ki živijo za hrum motorjev, slikarjih akvarelov morja z morsko vodo, po krajinah, ki so obsojene na izbris, postavlja v ospredje poetiko pisatelja, ki se v nič razpisuje sam. Ki do konca prižene poetiko samoizbrisa.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Duše iz naslova niso v množini, čeprav je njihovi poti navzgor posvečen cel del. Bolj gre za to, da lahko mirne duše tisti, ki je naredil vse korake proti individuaciji in se je presmukal skozi vse pasti poneumljanja in kolektivizacije mišljenja, ki se zaveda trendov sveta in izginjanja preteklega in je temu primerno otožen zaradi stanja sveta in strog do vsega, tisti, ki se je otresel opravljive druščine iz gostilne in vpliva tistih nasproti, iz župnišča in internata, spravljen s sabo spregovori o ljubezni. Ki zdaj ni nič travmatičnega, temveč je tiho bližnje tlenje dveh, ki sta skupaj in kanita to ostati; tudi če se sliši dolgočasno, je za pravega uživača ravno ta trajajoča sreča in nikoli izpita ljubezen vredna ubeseditve.
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Jon McGregor: Če nihče ne govori o izjemnih stvareh
Čeprav ima roman osrednjo pripovedovalko, punco, ki ima ob preostalem najočitnejše probleme s tem, kako pripovedovati o izjemnih stvareh svojim najbližjim, čeprav njen primer ni nič posebnega – gre za običajen dogodek znotraj plodenja človeške vrste – se nam zdi, kot da bi ga posnela varnostna kamera, ki gleda na ulico. Na kompleks skupaj stisnjenih hišk, poseljenih z angleškimi tipi vseh generacij in različnih temperamentov in preokupacij in ver in ras. Kamera, ki bi lahko predstavila morje zgodb, ki se odvijajo čisto notri in zadaj. Kaj vse se skriva za temi okni, kaj vse za temi očmi, bi lahko vzkliknili in se spomnili še enega zbitega in obskurnega prostora, kjer se vse dogaja pred očmi vseh, čeprav vse skupaj skrivajo; spomnili bi se Grumove Goge, ki je malomestno atmosfero zagrabila še bolj zmaknjeno in odbito.
-
19. 6. 2015 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Vladimir Pištalo: Aleksandrida
Pištala poznamo kot vodjo literarne skupine Beogradska manufaktura snova, ki se je v svojih iskanjih naslanjala predvsem na bogato srbsko nadrealistično tradicijo, v zadnjem času pa je najbolj dejaven kot pisec biografij. O velikih in največjih, o Tesli in Kortu Maltezeju in zdaj o Aleksandru Makedonskem.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Salla Simukka: Rdeča kot kri (trilogija Sneguljčica I)
Daleč so časi, ko so fantje trepetali pred enim samim morilcem. Medtem so svet poselili tropi gangsterjev in na Finskem, ker dežela meji na imperij kriminala, so razmere še ugodnejše; Sneguljčica, atipična in malo asocialna srednješolka, pade v gnezdo. Neustrašno se postavi nad policijo in dilerje, prijatelje v nevarnosti, in začne raziskovati, od kod oprani denar; opran dobesedno, ker je bil dostavljen v vrečki in se suši, potem ko so z njega sprali kri.
