Matej Bogataj
-
Roberto Bolaño: Telefonski klici
Telefonski klici so zbirka štirinajstih kratkih zgodb, ki večinoma odsevajo razburljivo in kozmopolitsko avtorjevo življenje; dogajajo se nekje med Mehiko in Čilom, med Španijo in njenim podeželjem, slutimo bližino krajev, kjer je preživel čas od emigracije od začetka Pinochetove diktature, ko je bil s številnimi zaprt, do prezgodnje smrti.
-
Oče pred smrtjo odpelje sina desetletnika na nepozabno potovanje. Da bi mu predal izročilo, že ded je bil šofer kamiona in stric tudi, še sam bi moral biti, pa se je obrnilo drugače. Razvažata, on vse bolj utrujen, na smrt utrujen, mali od celotne poti razume samo drobce, še najbolj se napali na najbolj nemogoče nepomembne podrobnosti, na različne vrste igrač in atrakcij ob poti. Celota mu izginja in se razblinja in od zgoščene predaje dediščine očitno ne bo haska.
-
Čeprav je Velikić srbski pisec, sta vsaj romana Via Pula in Dantejev trg posvečena Pulju, kraju odraščanja. Sicer v njegovi prozi ne manjka premisleka o tujini in domu, pisateljskih konferenc in hotelskih sob, iskanja spomina na najzgodnejša leta in zavesti o provizoričnosti bivanja in poseljevanja. Pulj z vojaško zgodovino, s plemeni in z narodi, ki so zasedli mesto in poseljevali okolico in se je vsakič zdelo, da bo posedovanje za večno, mesto s trdnjavo in z luko in morja široka cesta je za to kot nalašč.
-
Fant proti koncu devetletke, s kopico problemov, ki grejo zraven, z materjo, ki redno in ciklično hodi na zdravljenje, vmes pa pije, z očetom, ki ima komaj polnoletno ljubico in je pred stečajem, tako da je samo vprašanje časa, kdaj bo šel bazen pred hišo in vse drugo, je zaljubljen v najlepšo sošolko. Nihče ga ne šljivi, malo ga zafrkavajo, čeprav zna skočiti v višino, po ne slabem spisu o materinih ’lepotnih terapijah’ mu pravijo Psihič in sošolka ga ne povabi na rojstni dan. Malo prej se spoprijatelji z asocialnim Rusom, ki prvi dan v šolo prismrdi po alkoholu in je tudi sicer skrivnosten. S Čikom, kot mu pravijo, ker njegovega priimka skoraj nihče ne zna izgovoriti, preveč šumnikov je notri, potem ko ne smeta na rojstnodnevni žur, stakneta žice na ladi in se odpravita na Vlaško. Se sliši kot Transilvanija, to leglo grozljivke, slutimo, da bo krvavo. In je.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Dotik v tej prozi ni zgolj stvar kože ali taktilnosti, dekleta se dotakne vsaka čutna zaznava, odraščajnica nekje na palestinskem ozemlju je izpostavljena in hiperobčutljiva za vse, kar jo včasih napada iz sveta; tišina, ki jo poskuša doseči in ji potem skoraj prebode ušesa, da se umika v samoto in beži pred svetom, barvne ploskve, iz opisov katerih zaznavamo nekatere situacije, trdno vpete v določen in prepoznaven prostor. Sosed, ki se kot madež približuje in leže nanjo, dokler mu ne zarije prstov v oči, mati, ki jo okoli rešilca obdaja črnina sosed, in za vedno tihi brat na sliki na steni, drug – ali isti – sosed, s katerim se dotikata in z rokami prisluškujeta utripom srca, samo enkrat, v dežju, in je tisto popisano kot nedolžno in razneženo in nostalgično, ker se ne ponovi.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Lenkovo pisanje ne skriva, da je ljubezenska igra. Na vse strani; po tematiki, po obupanih ostarelih in zmahanih babah z njihovimi kosmatuljami in povešenimi joški, ohlapnimi trebuhi, strijami in celulitom je na sledi Bukowskega in njegovega obupnega poskusa premagovanja samote, ki tam, v za proletariat zaostrenih ameriških razmerah, ni brez pridobitniške dimenzije.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Ura resnice je pogled v zaodrje in podpodje literarne scenerije, kot že prej Moja srečanja s sodobniki, samo radikalnejši; kakor ob poslednji bitki si stojijo nasproti in se hkrati bratijo tisti, ki še pretežno pišejo in se v zadevah (samo)promocije ne znajdejo najbolj, in drugi, ki svojo službo jemljejo visokoprofesionalno in imajo propagandni, stilski in preračunljivsko-opravljivsko-planski oddelek – kjer tržijo in kupujejo celo zadeve srca – bistveno bolj razvit kot kreativnega z delavnico in revizijo, khm, refleksijo. Vmes je Kleč, ki oscilira med obema modeloma.
-
29. 11. 2013 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Hiša duhov je saga, ki zakoplje v zagatna latinskoameriška razmerja: med elitami in množicami, med posestniki in dninarji, med oblastjo in vladanimi, med očeti in hčerami. Z nekaj nezgrešljivimi stalnicami literature s te celine, z družinskimi patriarhi, z na družbeni rob odrinjenimi ženskami in z diktatorji.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Moje družinsko drevo se je olistalo, razvejilo in okrepilo, pravi pripovedovalec, potem ko iz sorodnika po metodi za vsakega bližnjega bombon, prepovedan zaradi sladkorne, izvablja imena. Vendar se je to drevo tudi osulo, od sedeminšestdesetih zdaj ponovno evidentiranih je živih samo pet sorodnikov, šesti, pa ne zaradi bombonov, kmalu umre, naravne smrti; drugi večinoma zaradi zastrupitve. S plinom. Družinska anamneza.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
gospod b, prvoosebno: »Če se prav spomnim, sem sklenil ustvariti vesolje, potem ko sem se komajda prebudil iz sna.« Tako pravi v prvem stavku nekakšne Geneze Lightmanov pripovedovalec, sam b, in že s tem opozori na svojo samovoljo in skoraj ignoranco. Ta ima potem, vsaj za nas, efemerno mrgolenje vesoljskega prahu, izraženo tokrat v številkah, res gromozanske posledice.
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Sibylle Lewitscharoff: Blumenberg
Heidegger je še kar literarno obdelan, strastno in uničujoče; kot vase zaverovanega ljubitelja štrikanih dokolenk in brunaric se ga loti Bernhard v Starih mojstrih, še bolj pride do diference med hanzeatskimi ladjarji in avtorjem Biti in časa v Stadlerjevem romanu Smrt in jaz, midva. Pri Lewitscharoffovi je v tem nekajkrat nagrajenem delu čisto postranski; nekaj umetelnih citatov, ki jih študent bere v Amazoniji pred smrtjo in ga očitno prizemljijo, nekaj pripomb, nekaj fusnot na Arendtovo in Freuda, ne vse pohvalne, tudi na Habermasa, sicer pa v ospredju Hans Blumenberg, pri nas nepreveden, brez enote v bibliotečnem katalogu, meni do konca neznan.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Marías je na daleč prepoznaven stilist, vestno in marljivo dolbe in poglablja svoje stavke, to je eno samo uvrtavanje, pripoved se večinoma ukvarja z lastnimi možnostmi, kot se z alternativami svojemu življenju in s preteklostjo ukvarjajo tudi romaneskni nosilci.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Uroš Zupan: Opičje žleze, telefoni in nesmrtnost
Jasno, naslov te memoarsko-esejistične knjige bi moral biti Moje nagrade, pa preveč cikne na Bernharda, ki je Zupanovo knjigo zagrobno tudi sprožil; namreč, ob izidu Mojih nagrad ga je nekaj mlajših in generacijskih kolegov izzvalo, naj se razpiše o nagradah.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
En teden ima pripovedovalec časa, da izve, kaj se je zgodilo na dvorišču vzhodnonemške tiskarne v osemdesetih letih, ko je prišel skrivnostni tovornjak s cerado, da izve, koliko je bila njegova prva žena izpostavljena sevanju iz Černobila. Teden, v katerem ji morajo postaviti dokončno diagnozo in določiti raka, da ga bodo zdravili bodisi intenzivno ali bolj daljnoročno, kar je odvisno od natančne raziskave preteklosti, trdi bivša žena.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Jonas Jonasson: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil
Ko na rojstni dan Allan pobegne iz doma upokojencev, kamor so ga strpali, ker je razstrelil še eno od svojih hiš – kot ga je davna prva razstrelitev pognala po svetu v kar najbolj vrtoglave in markantne dogodke prejšnjega stoletja –, pobegne iz doma, kjer se že zbirajo obiskovalci slavljenca in lokalni veljaki, čeprav je njemu ves ta pomp čisto zoprn, se takoj spomnimo na Paasillino. Se nam zdi, da je Šved Jonnason dobil franšizo od finskega kolega.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Carvalho, brazilski pripovednik, se v romanu ukvarja s stebri in pionirji antropologije, čeprav je ob nepreverljivih in verjetno pretežno izmišljenih literarnih osebah glavna pravzaprav napetost med tistim, kar se nam predstavlja kot resničnost, in fikcijo, ki se prikriva pod dokumentarizmom in biografizmom.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Anne Enright: Pozabljeni valček
Enrightova, irska pripovednica, se loteva žive zdajšnjosti, v kateri ima ob poslih in službah in nenehnih premenah v novonastalih razmerah še vedno pomembno vlogo libidinalna ekonomija. Z naslovom nas Pozabljeni valček zavaja, v resnici gre za rekonstrukcijo prešuštva in kasnejše zveze, ki se porodi v glavi pripovedovalke ob podobi možakove nerazumljive odsotnosti in zazrtosti nekam stran, ta skrivnostnost in nekaj stavkov z začetka se kasneje presvetli v povsem drugačni luči.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Manuel de Pedrolo: Tipkopis o drugem nastanku
Pri Cormacu McCarthyju v Cesti porivata voziček po staljenem asfaltu, iz katerega molijo zveriženi ostanki kadavrov, in takoj nato čez mrzle gore in skozi pepelnato ubito pokrajino oče in sin. Pri Pedrolu sta zaradi čudežnega preživetja invazije nezemljanov na robinzonijado za adolescente, torej na nekakšno kopensko in malo tudi pomorsko Modro laguno, obsojena odraščajnica in njen mlajši vrstnik, zadnja preživela, naokoli pa kupi pergamentnih trupel in vsa dostopna mehanizacija in zreli sadovi civilizacije.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Nicolai Houm: Vsi otroci so iz ognja
Osem novel in kratkih zgodb je precej različnih, enkrat so pisane v poglavjih, razčlenjene in podane skozi kar najbolj različne poglede in pripovedne glasove, med katere se vštuli tudi kot da avtorski in nam prizna kakšno pisateljsko zadrego ali se obrne na nas, bralce, da bi nam kaj razložil. Drugič so izpisane škrto in zadržano in osredotočene in zdrenjane okoli enega samega dogodka, trajajočega nekaj odštevajočih hipov, recimo nemira pred startom v teku, kjer skozi fantov glas spoznamo, da se mu šport, vsaj v takšnem obsegu in intenzivnosti, pravzaprav upira.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Ko je triindvajsetletni Joyce dokončal zbirko kratkih zgodb in novel, je imel o njej precej visoko mnenje, pokazala naj bi moralno izprijenost in brezperspektivnost Irske, vse tisto, kar se potem še artikulira v Umetnikovem mladostnem portretu in sklene, vsaj za naše omejeno razumevanje, z Uliksom. O domovini zbere vse, kar ga je pognalo v tujino, v Pulj, Trst, Miramar, z opazno in literarno obdelano pomoto z ljubljanske železniške postaje.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Roman, ki se začne kot kmečka povest, s popisi vsakdanjih starožitnih opravil od babičinega zaklinjanja in zdravilstva, napetosti s snaho okoli štedilnika in spominov na internacijo in mučno vračanje skozi razrušeno Evropo, je pripovedovan skozi oči tamlade. Prve šolane v rodu, čemur se predvsem oče najprej upira, potem pogoltne in celo s približkom ponosa sprejme, babica pa itak vidi v njej pričevalca kolektivnega spomina oziroma tistega, ki bo zgodbe, okorno zapisane v kacetske beležnice, predal naprej.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
V Hočevarjevi prozi se jezik premika proti pogovornemu, ves čas zvijačno posnema govor malega človeka z vsemi nelogičnostmi in vozlišči in mašili, ki razkrivajo njegovo provenienco, predsodke in življenjski stil. Namesto karikiranja se približuje verizmu, avtorski samovolji izpostavljeni liki so premaknjeni, mejni. Proza kot da od znotraj in brez komentarja ubeseduje razliko med napihnjeno samopodobo nastopajočih modelov in tistim, kar vidimo vsi ostali.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Biznis je vojna, je stavek iz ameriških filmov o delovanju kot klan organiziranih japonskih korporacij, ki so ga očitno medtem posvojili vsi. Vojna je biznis, je slogan, ki se je zažrl v zavest evropskega vzhodnega obrobja, od Moldove do Bosne, od Kosova do Čečenije. Predeli, ki so ohranili žlezo za barantanje in pazarjenje, v vojni z obema rokama zgrabijo razširjeno pestrost ponudbe: organi, sužnji, orožje, kurbe, mamila, gorivo, zdravstvene storitve, vse tisto, kar vojna s svojo vrsto ’turizma’ in povpraševanja strastno golta in presnavlja.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Ko beremo obširen Giordanov roman o naših fantih na tujem – naših mišljeno kar najširše, saj je pripovedovan skozi različne usode italijanskih profesionalcev v Afganistanu, v taborišču sredi ničesar, ki ga sicer enkrat zapustijo in grejo oni malo po svoje, kar ni brez posledic –, nam prikliče v spomin vse mrtve in ranjene, najprej seveda nič krive civiliste, potem pa tudi netilce in velike pokorjevalce, ki so zaradi nejasnih interesov, ne ve se koga, v raznih misijonih, no, na misijah.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Kari Hotakainen: Kar nam je usojeno
Hotakainen, avtor enajstih romanov za odrasle, preberemo, se družine – in družbe – v spremenjenih finskih razmerah loti brez milosti, spodnese vse njene stebre; na eni strani je mati, ki kljub svojim odporom in nerazumevanju literature privoli, da pisatelju v ustvarjalni blokadi proda svojo življenjsko zgodbo, zraven mož, ki je enostavno nehal govoriti in se do konca, ko spet spregovori, kuja nad usodo, okoli njiju pa glavna skrb: trije odrasli otroci, ki jim ne gre najbolje, vendar vsak po svoje to bolj ali manj uspešno prikrivajo.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Jovan Nikolaidis: Valdinos: povesti
Valdinos je zaliv ob črnogorski obali in njegova prepišna lega ga na tem burnem in zgodovinsko turbulentnem območju Balkana skozi zgodovino izpostavi marsičemu; takšnim in drugačnim okupacijam in osvoboditvam, gobavcem, v mestu se dogajajo vse do trenutka, ko ga izbere za svoj domicil vojska, tako rekoč sovražna bolj kot vse poprej, vse mogoče stvari.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Med vročim poletjem pred koncem druge vojne Newark napade epidemija otroške paralize, poliomelitisa; poba, Cantor, športnik od nog do glave, ki skrbi za razgibavanje fantov med počitnicami, čuvaj in animator na športnem igrišču v judovskem kvartu, ki ga najbolj muči dioptrija, zaradi katere ga niso vpoklicali, ima cel kup problemov in vprašanj. Ali fantje za to strašno boleznijo, ki prinaša invalidnost ali celo smrt, obsojenost na železna pljuča, ko jim atrofirajo in otrpnejo mišice za dihanje, obolevajo zaradi pregretosti med športom; ali je za njihovo obolelost krivo dejstvo, da so v tropu in ne posamič?
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Quignarda sem do sedaj bral približno tako kot Baricca, ves čas z zavestjo, da je leporečen in na meji kiča, njegove lapidarne, izklesane jezikovne krajine so bile abstraktne zloženke o ničemer. Posebej Skrivno življenje s svojo fragmentarnostjo in neujemljivostjo se mi je zdelo zahteven zalogaj, ki mogoče ne vrača truda in časa, Terasa v Rimu me je očarala vsaj s poetiko odvzemanja. Gre za zgodbo o graverju, ki mu tekmec zlije kislino v obraz in se potem seli, nomadsko, kar je imelo veliko podporo v poznavanju časa in rahlo pretencioznih popisih in opisih grafik. Razumel sem vsaj to, da je tudi pisanje klesanje, da tako kot ustvarjalec jedkanic ustvarja manko, Quignard pili in reducira, obteše kamenčke in jih zlaga v grob mozaik o ničemer; na nič odtisnjen bakrorez soneta, ali kako že.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Robert Menasse: Izgon iz pekla
Avstrijski pripovednik Robert Menasse, rojen sredi petdesetih let in z obsežnim opusom, v romanu Izgon iz pekla vzporedno vodi dve zgodbi, eno je navdihnila pomota pri ogledu Rembrandtove razstave in povzročila šok. Portret rabina Menasse ben Israela iz Amsterdama in zgodba samega pisatelja sta si v nekaterih potezah presenetljivo podobni, kljub časovni razliki in prepričanju nas vseh, da smo napredovali – čeprav o tem nismo več čisto prepričani.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Stefan Chwin: Predsednikova žena
Kdo lahko ubije generala v njegovi postelji, rdečkarskega diktatorja, poceni kupuje vlade, so se spraševali v bendu Fugs v času, ko smo še rili po peskovniku in bili naivni in je bilo tudi služb temu primerno manj, in zadaj, v refrenu, odgovarjali: CIA mož, ciaš. Skoraj nemogoče je bolje povzeti vsebino Chwinovega romana.
