Matej Bogataj
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Marías je na daleč prepoznaven stilist, vestno in marljivo dolbe in poglablja svoje stavke, to je eno samo uvrtavanje, pripoved se večinoma ukvarja z lastnimi možnostmi, kot se z alternativami svojemu življenju in s preteklostjo ukvarjajo tudi romaneskni nosilci.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Uroš Zupan: Opičje žleze, telefoni in nesmrtnost
Jasno, naslov te memoarsko-esejistične knjige bi moral biti Moje nagrade, pa preveč cikne na Bernharda, ki je Zupanovo knjigo zagrobno tudi sprožil; namreč, ob izidu Mojih nagrad ga je nekaj mlajših in generacijskih kolegov izzvalo, naj se razpiše o nagradah.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
En teden ima pripovedovalec časa, da izve, kaj se je zgodilo na dvorišču vzhodnonemške tiskarne v osemdesetih letih, ko je prišel skrivnostni tovornjak s cerado, da izve, koliko je bila njegova prva žena izpostavljena sevanju iz Černobila. Teden, v katerem ji morajo postaviti dokončno diagnozo in določiti raka, da ga bodo zdravili bodisi intenzivno ali bolj daljnoročno, kar je odvisno od natančne raziskave preteklosti, trdi bivša žena.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Jonas Jonasson: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil
Ko na rojstni dan Allan pobegne iz doma upokojencev, kamor so ga strpali, ker je razstrelil še eno od svojih hiš – kot ga je davna prva razstrelitev pognala po svetu v kar najbolj vrtoglave in markantne dogodke prejšnjega stoletja –, pobegne iz doma, kjer se že zbirajo obiskovalci slavljenca in lokalni veljaki, čeprav je njemu ves ta pomp čisto zoprn, se takoj spomnimo na Paasillino. Se nam zdi, da je Šved Jonnason dobil franšizo od finskega kolega.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Carvalho, brazilski pripovednik, se v romanu ukvarja s stebri in pionirji antropologije, čeprav je ob nepreverljivih in verjetno pretežno izmišljenih literarnih osebah glavna pravzaprav napetost med tistim, kar se nam predstavlja kot resničnost, in fikcijo, ki se prikriva pod dokumentarizmom in biografizmom.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Anne Enright: Pozabljeni valček
Enrightova, irska pripovednica, se loteva žive zdajšnjosti, v kateri ima ob poslih in službah in nenehnih premenah v novonastalih razmerah še vedno pomembno vlogo libidinalna ekonomija. Z naslovom nas Pozabljeni valček zavaja, v resnici gre za rekonstrukcijo prešuštva in kasnejše zveze, ki se porodi v glavi pripovedovalke ob podobi možakove nerazumljive odsotnosti in zazrtosti nekam stran, ta skrivnostnost in nekaj stavkov z začetka se kasneje presvetli v povsem drugačni luči.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Manuel de Pedrolo: Tipkopis o drugem nastanku
Pri Cormacu McCarthyju v Cesti porivata voziček po staljenem asfaltu, iz katerega molijo zveriženi ostanki kadavrov, in takoj nato čez mrzle gore in skozi pepelnato ubito pokrajino oče in sin. Pri Pedrolu sta zaradi čudežnega preživetja invazije nezemljanov na robinzonijado za adolescente, torej na nekakšno kopensko in malo tudi pomorsko Modro laguno, obsojena odraščajnica in njen mlajši vrstnik, zadnja preživela, naokoli pa kupi pergamentnih trupel in vsa dostopna mehanizacija in zreli sadovi civilizacije.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Nicolai Houm: Vsi otroci so iz ognja
Osem novel in kratkih zgodb je precej različnih, enkrat so pisane v poglavjih, razčlenjene in podane skozi kar najbolj različne poglede in pripovedne glasove, med katere se vštuli tudi kot da avtorski in nam prizna kakšno pisateljsko zadrego ali se obrne na nas, bralce, da bi nam kaj razložil. Drugič so izpisane škrto in zadržano in osredotočene in zdrenjane okoli enega samega dogodka, trajajočega nekaj odštevajočih hipov, recimo nemira pred startom v teku, kjer skozi fantov glas spoznamo, da se mu šport, vsaj v takšnem obsegu in intenzivnosti, pravzaprav upira.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Ko je triindvajsetletni Joyce dokončal zbirko kratkih zgodb in novel, je imel o njej precej visoko mnenje, pokazala naj bi moralno izprijenost in brezperspektivnost Irske, vse tisto, kar se potem še artikulira v Umetnikovem mladostnem portretu in sklene, vsaj za naše omejeno razumevanje, z Uliksom. O domovini zbere vse, kar ga je pognalo v tujino, v Pulj, Trst, Miramar, z opazno in literarno obdelano pomoto z ljubljanske železniške postaje.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Roman, ki se začne kot kmečka povest, s popisi vsakdanjih starožitnih opravil od babičinega zaklinjanja in zdravilstva, napetosti s snaho okoli štedilnika in spominov na internacijo in mučno vračanje skozi razrušeno Evropo, je pripovedovan skozi oči tamlade. Prve šolane v rodu, čemur se predvsem oče najprej upira, potem pogoltne in celo s približkom ponosa sprejme, babica pa itak vidi v njej pričevalca kolektivnega spomina oziroma tistega, ki bo zgodbe, okorno zapisane v kacetske beležnice, predal naprej.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
V Hočevarjevi prozi se jezik premika proti pogovornemu, ves čas zvijačno posnema govor malega človeka z vsemi nelogičnostmi in vozlišči in mašili, ki razkrivajo njegovo provenienco, predsodke in življenjski stil. Namesto karikiranja se približuje verizmu, avtorski samovolji izpostavljeni liki so premaknjeni, mejni. Proza kot da od znotraj in brez komentarja ubeseduje razliko med napihnjeno samopodobo nastopajočih modelov in tistim, kar vidimo vsi ostali.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Biznis je vojna, je stavek iz ameriških filmov o delovanju kot klan organiziranih japonskih korporacij, ki so ga očitno medtem posvojili vsi. Vojna je biznis, je slogan, ki se je zažrl v zavest evropskega vzhodnega obrobja, od Moldove do Bosne, od Kosova do Čečenije. Predeli, ki so ohranili žlezo za barantanje in pazarjenje, v vojni z obema rokama zgrabijo razširjeno pestrost ponudbe: organi, sužnji, orožje, kurbe, mamila, gorivo, zdravstvene storitve, vse tisto, kar vojna s svojo vrsto ’turizma’ in povpraševanja strastno golta in presnavlja.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Ko beremo obširen Giordanov roman o naših fantih na tujem – naših mišljeno kar najširše, saj je pripovedovan skozi različne usode italijanskih profesionalcev v Afganistanu, v taborišču sredi ničesar, ki ga sicer enkrat zapustijo in grejo oni malo po svoje, kar ni brez posledic –, nam prikliče v spomin vse mrtve in ranjene, najprej seveda nič krive civiliste, potem pa tudi netilce in velike pokorjevalce, ki so zaradi nejasnih interesov, ne ve se koga, v raznih misijonih, no, na misijah.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Kari Hotakainen: Kar nam je usojeno
Hotakainen, avtor enajstih romanov za odrasle, preberemo, se družine – in družbe – v spremenjenih finskih razmerah loti brez milosti, spodnese vse njene stebre; na eni strani je mati, ki kljub svojim odporom in nerazumevanju literature privoli, da pisatelju v ustvarjalni blokadi proda svojo življenjsko zgodbo, zraven mož, ki je enostavno nehal govoriti in se do konca, ko spet spregovori, kuja nad usodo, okoli njiju pa glavna skrb: trije odrasli otroci, ki jim ne gre najbolje, vendar vsak po svoje to bolj ali manj uspešno prikrivajo.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Jovan Nikolaidis: Valdinos: povesti
Valdinos je zaliv ob črnogorski obali in njegova prepišna lega ga na tem burnem in zgodovinsko turbulentnem območju Balkana skozi zgodovino izpostavi marsičemu; takšnim in drugačnim okupacijam in osvoboditvam, gobavcem, v mestu se dogajajo vse do trenutka, ko ga izbere za svoj domicil vojska, tako rekoč sovražna bolj kot vse poprej, vse mogoče stvari.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Med vročim poletjem pred koncem druge vojne Newark napade epidemija otroške paralize, poliomelitisa; poba, Cantor, športnik od nog do glave, ki skrbi za razgibavanje fantov med počitnicami, čuvaj in animator na športnem igrišču v judovskem kvartu, ki ga najbolj muči dioptrija, zaradi katere ga niso vpoklicali, ima cel kup problemov in vprašanj. Ali fantje za to strašno boleznijo, ki prinaša invalidnost ali celo smrt, obsojenost na železna pljuča, ko jim atrofirajo in otrpnejo mišice za dihanje, obolevajo zaradi pregretosti med športom; ali je za njihovo obolelost krivo dejstvo, da so v tropu in ne posamič?
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Quignarda sem do sedaj bral približno tako kot Baricca, ves čas z zavestjo, da je leporečen in na meji kiča, njegove lapidarne, izklesane jezikovne krajine so bile abstraktne zloženke o ničemer. Posebej Skrivno življenje s svojo fragmentarnostjo in neujemljivostjo se mi je zdelo zahteven zalogaj, ki mogoče ne vrača truda in časa, Terasa v Rimu me je očarala vsaj s poetiko odvzemanja. Gre za zgodbo o graverju, ki mu tekmec zlije kislino v obraz in se potem seli, nomadsko, kar je imelo veliko podporo v poznavanju časa in rahlo pretencioznih popisih in opisih grafik. Razumel sem vsaj to, da je tudi pisanje klesanje, da tako kot ustvarjalec jedkanic ustvarja manko, Quignard pili in reducira, obteše kamenčke in jih zlaga v grob mozaik o ničemer; na nič odtisnjen bakrorez soneta, ali kako že.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Robert Menasse: Izgon iz pekla
Avstrijski pripovednik Robert Menasse, rojen sredi petdesetih let in z obsežnim opusom, v romanu Izgon iz pekla vzporedno vodi dve zgodbi, eno je navdihnila pomota pri ogledu Rembrandtove razstave in povzročila šok. Portret rabina Menasse ben Israela iz Amsterdama in zgodba samega pisatelja sta si v nekaterih potezah presenetljivo podobni, kljub časovni razliki in prepričanju nas vseh, da smo napredovali – čeprav o tem nismo več čisto prepričani.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Stefan Chwin: Predsednikova žena
Kdo lahko ubije generala v njegovi postelji, rdečkarskega diktatorja, poceni kupuje vlade, so se spraševali v bendu Fugs v času, ko smo še rili po peskovniku in bili naivni in je bilo tudi služb temu primerno manj, in zadaj, v refrenu, odgovarjali: CIA mož, ciaš. Skoraj nemogoče je bolje povzeti vsebino Chwinovega romana.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Volodine je samo eden od številnih psevdonimov – tisti nadrejeni, ki poveže vse ostale –, ki si jih je nadel v francoščini pišoči profesor, baje z ruskimi koreninami in aktivistično preteklostjo. Menda se občasno pojavlja v javnosti, kot recimo takrat, ko je prebral manifest posteksotizma, literarnega gibanja, katerega edini predstavnik je pravzaprav kar on sam z vsemi psevdonimi in heteronimi, in je zdaj objavljen kot spremna beseda.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Skupina aristokratov, eni bolj zadrgnjeni, drugi že kar malo sproščeni in športni in s tem na robu sprejemljivega, če ne z eno nogo že v pohujšljivem, se obenem z vaščani in sploh vsemi od blizu in daleč zbere na predstavi, ki jo ob pomoči režiserke, ki si zamisli cel kup strašnih trikov in efektov, odigra kar reprezentanca vaščanov.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Georges Hyvernaud: Živinski vagon
Konec vojne, spomeniki zraven javnega scališča, parade in trkanje po heroičnih prsih tistih, ki so se kdaj dobili s kom, ki je bil blizu odporu, kupčkanje znotraj Erektilnega komiteja, etabliranega za vzdig spominskega znamenja, vprašanja povprek, kdo, katera od frakcij jih je dala več in ji zato pripada predsedovanje, takšne stvari. Ves ta pomp pa spomini na reakcije tistih, ki so se podobno vedli že ob prvi vojni, sami pravi možje, kamorkoli se ozreš, sami pravi možje, ki novice o smrti sprejemajo z ravno pravšnjo mešanico žalosti in ponosa, v drži kot s starih heroičnih portretov, s stavki, v katerih ne manjka Cicera ali že česa iz zakladnice Starih.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Michel Houellebecq: Zemljevid in ozemlje
Zadnji roman kontroverznega Francoza se loti trga umetnin; na začetku Jed Martin uniči svoj dvojni portret Damiena Hirsta in Jeffa Koonsa, sliko, ki bi lahko postala slavna /draga/ kot tista s srečanja v Palu Altu, ko se Jobs in Gates za šahovnico spoprimeta za prevlado v svoji branži.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Peter Pišt’anek: Rivers of Babilon
Slovaški primer je tako zelo podoben, da ni čudno, da nas vedno znova zamenjujejo; Racz, poba, ki so ga nategnili pri dedovanju, zaprosi za roko zale sovaščanke, pa oča rečejo, da nima nič in da naj gre najprej delat in naj zasluži.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Gospod Geiser, nekdanji občan Basla, zdaj preseljen nad alpsko dolino v italijanskem delu Švice, je upravičeno zaskrbljen; naliva in dežuje v bibličnih razsežnostih, zato mora enkrat vmes preveriti, ali je sploh še mogoče iz doline, pošta ne vozi, elektrike je zmanjkalo, gospod pa vesten in zaskrbljen čez vse. Še toliko bolj, ker mu demenca preprečuje vsak pošten razmislek o situaciji. Počasi se izgublja, čeprav je že precej izgubljen; spomni se recimo Pitagorovega izreka, ne zna pa več narisati zlatega reza. Katalogizira kuhinjo, šteje prepečence in konzerve sardin. Katalogizira strele, na devet kategorij. Jim doda potem še nekaj novih. Se kompulzivno ukvarja z geološkim staranjem Zemlje in pojavitvijo človeka. Pojavitev človeka v holocenu. Deli odmrznjena živila, odmrznjena zaradi izpada elektrike, pozabi pa oddeliti del, ki bi ga lahko sam pospravil.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Češki pripovednik v romanu obdeluje umiranje in neizbežno očetovo smrt, kakor jo vidijo njegovi bližnji, žena in trije odrasli otroci; njihovo življenje se vrti okoli smrti modrega moža, zdravnika, potem okoli žalovanja in pogrevanja vseh neizrečenih besed, ki zaživa niso dobile artikulacije in zdaj pritiskajo na pleča živih. Oče, nedvomno avtoriteta tudi takrat, kadar tega ni hotel, je s svojo držo do konca, ko si je sam diagnosticiral odpoved ledvic in zaprosil, naj ga z intenzivne nege premestijo na navadno, torej ga prepustijo smrti, predstavljal figuro, ki je povezovala družino, jo polnila z instanco, ki je bila v etičnih dilemah in pri odločitvah vseprisotna. Z očetovo smrtjo postane tudi ravnanje partnerjev in otrok zrelativizirano.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
J. M. H. Berckmans: Berckmansove najboljše
Najprej so me odlomki spomnili na odštekanega in radikalnega Velhursta, flamskega rojaka, le da on v svoji Bedi stvari popisuje eno samo družino, kjer ga lepo nalivajo in so najbolj čedne ženske, s katerimi imajo opraviti ata in strici – neutrudni zmagovalci vsakršnih lokalnih tekmovanj, zaradi rednega treninga in korpulence seveda – pripovedovalčeve socialne delavke, ki občasno pridejo na obisk.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
»Tišina je kot puščava,« pravi čuvaj. Pri tem se spomnimo sumničavega pogledovanja proti praznemu obzorju in oficirskih ritualov v kantini v Buzzatijevi Tatarski puščavi. Tam pričakujejo barbare v utrdbi na robu imperija, danes, ko ni več središča in je vse eno samo povezljivo obrobje, možaka s strogo disciplino in z zrahljanimi živci varujeta garažo elitne zgradbe.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Erica Johnson Debeljak: Antifa cona
Prvi se ne pozabi nikoli, naj gre za takšno ali drugačno izgubo nedolžnosti, in teh izgub je v Antifa coni kar nekaj, najprej defloracija, tik nad fojbo, v kateri je neznan fant, na hrbtu in z odprtimi očmi, pod njim morebiti že delno pobeljeni predhodniki iz časov med drugo vojno in po njej. Pob je to sezono prvi, prvi tak mrlič, ki spravlja mesto ob mir, kljub počitnicam in vročini, in skoraj tudi ob dober glas.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Bennija smo v Marjetki Sladkosnedki že spoznali za satirika, ki napenja predpostavke tega sveta zato, da bi razkrinkaval anomalije in odmike od smeri razvoja. Zdaj, v Heliantu, gre za abstrakten svet z zmaknjenimi zakonitostmi, ki so v marsičem karikatura današnjih trendov; recimo orwellovska vsemogočnost televotingov, ki uravnavajo mediokritetno (ne)razmišljanje. Ker se hoče nekakšna centralna oblast polastiti avtonomije grofij, priredi tekmovanje, na katerem naj bi zmagali njeni favoriti.
