Matej Bogataj
-
Gre za klasično »kulinarično pravljico«, torej enega temeljnih žanrov zamonijske literature, ki ga je peroprask Blagorad Basnodolski – zaver, reptil z rožički in sploh hibrid – priredil po Letterkerlu, Moers pa opravil zadnjo redakcijo. V njej je izpustil hipohondrične detajle, prisluškovanje utripom in merjenje vročine, vsa pretiravanja, ki bi skalila uvodno misel, da je Sledwaya najbolj bolan (dogajalni) kraj v vsej Zamoniji, kar nam kaže dejstvo, da so vsi mogoči načini zdravljenja, tudi alternativni, glavno opravilo in gospodarska panoga v mestecu.
-
Iztok Osojnik: Poročena na rdeče : (zgode in nezgode)
Osojnik poleg drugega kot mimogrede izpiše kakšno prozo, recimo romane Melinda Podgorny, Srčeva desetka in Temna snov, vse blizu nove proze oziroma ludizma z značilnimi asociacijskimi preskoki, pomnoženimi pripovednimi glasovi in avtorjevim podobnikom kot prvim med enakimi, ki komentira zunajliterarno resničnost, dogodke in odmeve, ki jim je priča, družinske in ljubavne epizode, ki so se pritaknile, literarne in športne sopotnike, vse to v konglomerat lepi pojave in prepoznaven duh časa nastanka.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Ne glede na to, da poglobljeni in zresnjeni arheoastrologi ob izteku velikega koledarskega cikla in začetku novega po majevskem štetju zanikajo hkratno napoved konca sveta, je ta seveda postal kurantna roba. In ni razloga, da se iz sveta medmrežja in obskurnih, milenarističnih predelov možganov ne bi preselil tudi v literaturo, kakopak v nekoliko bolj komunikativen in žanrski del njenega spektra.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Četrto poslovenjeno delo poljskega pripovednika, dramatika in sploh, tudi nagrajenca Vilenice, se ne oddaljuje od njegove prepoznavne pisave. V delu Na poti v Babadag je pojasnil, da raje kot čez vso Poljsko na Zahod potuje po vzhodni strani (nekdanje) železne zavese, in tudi v Taksimu – naslov je roman dobil po istanbulski četrti, kjer se konča – je zvest samemu sebi. Pripovedovalec, katerega urbane peripetije spremljamo v pri nas izdanem romanu Devet, je zdaj nekje v provinci, v hiški, kjer poseda ob večerih ali pa se klati po mestu, ki se spreminja, še pogosteje je šofer svojemu prijatelju in šefu Wladeku, pravemu pikaresknemu junaku.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Roman je skoraj saga, nekaj generacij družine spremljamo od druge vojne. O časih pomanjkanja vsega v letih partizanščine, ki ji je izpostavljena starševska generacija, na preskok govorita ona, komisarka, in on, komandant, ki se v civilu kljub njegovi vojni invalidnosti poročita in se jima zdi, da je najhujše že za njima, čeprav so se zaradi grozot, ki so jim pričevali, postarali in dobili občutek odvečnosti, tujosti.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Takoj na začetku romana Hermesu poteče dvatisočletna kazen in se izvali iz okov na vulkanski steni, kamor ga je bil prikoval Hefajst; seveda ravno pred Hero, ki je zdaj prikrita v nemško turistko na obisku v Grčiji. Potem se Hermes, katerega blagodejne učinke smo dva tisoč let pogrešali in je šlo zaradi nesposobnosti, da bi brali znamenja, marsikaj narobe, preiskuje in komentira novo stanje sveta. Začuden je, da je njegov kovaški in tehnološki tekmec Hefajst, bog multiplikacije, serij, osupel nad popolno zmago tehnike in logike, nad počasnostjo ljudi, ki so namesto z igro in krajo in provokacijo zaposleni z delom, bljak.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Mahfuz je prvi arabski literarni nobelovec, z angažiranim pisanjem o boju proti kolonizaciji, z opisi demonstracij proti Angležem in potem kar tako pa z opozarjanjem na zagate arabske družbe je povzročil srd tistih, ki jih je popisoval. Posledici sta bili fatva in atentat z nožem, spodletel.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Kureishi je zaslovel predvsem z duhovitim popisovanjem predsodkov ob multikulturnosti kot izvršenem, pa ne sprejetem dejstvu, se fino zafrkaval iz stereotipov, ki so se zažrli v postkolonialno samorazumevanje Anglije in jih ni mogoče presvetliti. Z rastočo slavo in nekaj učinkovitimi ufilmljenji se je njegov opus vse bolj pomikal proti mejnstrimu, namesto polimorfno perverznih in panerotiziranih Pakijev so njegove literarne osebe vse bolj običajni predstavniki srednjega razreda.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Če velja za Kafkova pisma, ne samo Očetu, bolj zaročenkam, da so vzporedni, »drugi Proces«, če so pisma Slavka Gruma Joži Debelak vzporedna Goga z vso bolestno in sublimno erotiko in Vidmarjeva Karmeli Kosovel, Srečkovi sestri, estetizirano zapeljevanje s pridušeno strastjo, potem za pisma, ki jih je Joyce pisal Nori Barnacle, lahko rečemo, da so vzporedni Umetnikov mladostni portret.
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Predzadnji roman mojstra kombinatorike, vaj v slogu in jezika podzemeljske lepi dve vzporedni zgodbi, eno o vojvodi Avgijskem, ki v silnem stampedu preigra in predirja, seveda na govorečem konju, francosko zgodovino od križarskih vojn do takrat, ko se zlepi s svojim antipodom, obratnežem Cidrolinom, možakom, ki živi na Barki v kanalu v prestolnici in ima čisto enake težave kot njegov plemeniti predhodnik. Ima oženjene hčere, zete, išče novo gospo(dinjo) in sploh vse, kar muči že avgijskega hlevarja.
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Pripovedovalec Anthony, ki se rad dobiva z bivšo ženo, če ga je že hči skoraj odpikala, je nekoč pripadal štirim mušketirjem; najprej so bili trije, potem še Adrian, najpametnejši, najbolj logičen in neulovljivo sarkastičen. Vsi so se prerivali za njegovo pozornost, filozofirali in se pogovarjali o odgovornosti, bila so šestdeseta in eksistencializem tudi v Angliji. Potem je storil samomor. Tony zdaj, na stara leta, dobi oporoko matere bivše punce, ki je hodila najprej z njim in potem z Adrianom. ’Tašča’ mu zapusti nekaj denarja in Adrianov dnevnik; ta, ki ga je zelo netipično svarila pred lastno hčerjo, ki ga ob obisku edina ni zafrkavala, ki jo je videl enkrat samkrat, ga s tem potegne v raziskavo lastne preteklosti, sune ga na drčo, kjer se zadrsa v resnico, čisto drugačno od zapomnjene. Tony je marsikaj pozabil in kaj pritaknil, zdaj pa so tu dokumenti, v katerih se ugleda drugačen in tuj, s tem postanejo čisto drugačni in v drugih vlogah vsi okoli njega.
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Laura Sintija Černiauskaite: Dihanje v marmor
Černiauskaitejeva, mlajša (letnik 1976) litovska pripovednica, v svojem romanu piše o vsem mogočem – malo pa tudi o nemogočem in nerazložljivem. Na splošno je to morda pripoved o ženski depresiji in okrevanju, Izabela, romaneskna heroina, doživi namreč vse mogoče.
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Umberto Eco: Praško pokopališče
Žanr, po katerem se tokrat zgleduje Eco, je dražljiva in rahlo trivialna dumasovščina, le da so namesto zarot na dvoru v ospredju tisti, ki pripravljajo psevdozarote za manipulatorje tistih, ki verjamejo v zarote svetovnih razsežnosti.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Erik Fosnes Hansen: Psalm na koncu poti
Titanikov brodolom očitno fino leže na samorazumevanje časa pred prvo vojno, časa, v katerem so nastale teorije o propadu Zahoda in ladja s fantomskimi dimniki, da bi bila videti strašnejša, s splošnim prepričanjem o njeni nepotopljivosti, ki potem potone ob prvi ledeni gori, ki jo sreča. Titanik je očitno primeren za mitologijo, ker uteleša takratne predstave o stanju sveta. Ker je Titanik še prisoten v poljudni znanosti, teve dokumentarcih in množični kulturi, očitno uteleša tudi naše predstave o tistem času in posledicah za danes.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Michal Viewegh: Zgodbe o ljubezni in seksu
Viewegh, komercialno naravnan in v tem uspešen češki pripovednik, se v dveh zbirkah kratkih zgodb, iz katerih je nabor, loteva zakona, ljubezni, seksa, pa tudi staranja, predvsem v tistem segmentu, ko se nam naenkrat zazdi, da smo jo v ljubavnih zadevah generalno odnesli z negativnim totalom.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Mati in hči se, potem ko tamalo resno poškodujejo sošolke, ki jo okrutno šikanirajo zaradi njene prepozne menjave vrednot in imidža, zaradi zaostalega prehoda iz otroštva v mladost, preselita na idilično podeželje. V samoto, kjer nimata s skoraj nikomer stika. Tamalo, pripovedovalko, učijo domači učitelji, nekateri od njih prav namrdnjeni nad privilegijem tistih, ki se jim ne ‘ljubi’ v šolo, čeprav se pripovedovalki še vedno poznajo brazgotine po obrazu in vratu od zažiga las, čeprav jo v sanjah in sploh preganjajo podobe nasilja, ki se mu ni znala upreti, in bi ta del svojega šolskega vsakdanjika raje potlačila ali pa o njem objektivno, brez jeze, s skoraj noro hlastnostjo in distanco pisala v dnevnik.
-
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Goran Samardžić: Dekle na cesti
Samardžić, ki na svoji življenjski poti prekrižari Jugo, živi v Beogradu in potem, ko je najhuje, v Sarajevu, kjer ima zdaj – v zadnjih zgodbah – knjigarno, ta tudi nastopa v tem naboru kratkih zgodb, očitno črpa iz osebne izkušnje. Očetova smrt, odraščanje, začetek vojne v Bosni, ljubezenska vzhičenost in zakonska rutina, ljubezen do otrok, lastnih, in bolečina ob dejstvu, da se razselijo, namreč starši, pa bralne turneje, vse plava v istem ribniku, iz katerega lovi snov za literaturo.
-
7. 9. 2012 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Francis Ebejer: Skok malteških delfinov
Pri branju romana o Skoku malteških delfinov sem imel ves čas precejšen problem; napisan je tako, da so posamezniki samo figure v politični igrici, postavljeni so na šahovnico, kjer jih porivajo brez njihove volje, s tem pa postane karakterizacija plakatna, sama zgodba pa konstrukt.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Akif Pirinçci: Cave canem: Felidae III
V tretjem delu trilogije o Francisu, neustrašnem in še bolj prebrisanem mačjem detektivu, nekakšnem nekastriranem Garfieldovem bratrancu, sorodniku po ležernosti in izmodrenosti, se znajdemo v skoraj paranormalnem svetu. Prvi del, Felidae, se je ukvarjal s plemenitostjo mačjega rodu nasproti vsem drugim živim bitjem in problematiziral mučenje živali oziroma njihovo izkoriščanje v medicinske namene.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
»Pripadam plemenu, ki od vekomaj nomadsko živi v puščavi svetovnih razsežnosti. Naše dežele so oaze, ki jih zapustimo, ko vir usahne, naše hiše so šotori, preoblečeni v kamen, naša državljanstva so odvisna od datumov in od ladij. Onkraj generacij, onkraj jezikovnega Babilona nas povezuje samo žuborenje nekega imena,« zapiše Maalouf v uvodu, nakar se izkaže, da tudi z imeni ni tako preprosto.
-
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Glukhovsky je, potem ko ni mogel najti založnika, ker so mu uredniki očitali pokvečenost in neustreznost forme, svoj roman objavljal na medmrežju, preberemo v nepodpisani nabirki citatov in izvlečkov iz intervjujev, ki tokrat nadomešča spremno besedo. Se nam ob prebiranju tega špeha hitro zazdi, da vemo, kaj bi lahko motilo izdajatelja na papirju – obseg, ki ga število akcij ne podpira ali upravičuje.
-
10. 8. 2012 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
»Spet je prišlo do tega, da nevidna armada, razdeljena na dela, sama sebe neslišno napada z nevidnimi sulicami in ščiti. Morda bodo mladi, ki sovražnika poznajo le iz pripovedovanja starejših in ne več iz oči v oči, resnično kmalu prešli na njegovo stran, pa naj bo le zato, da bi se po dolgem obleganju lahko končno stepli,« rezonira pisateljica komunistka, ko se po emigraciji v Rusijo in stalinističnem premeščanju na obrobje SZ vrne domov, v Vzhodno Nemčijo.
-
3. 8. 2012 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Roald Dahl: Moj striček Oswald
Dahl je značilen primerek otoškega tradicionalnega pripovedništva, prepisuje čez stare mojstre, kjer se ti spogledujejo s publiko, bolj stavi na poigravanje s fantastiko, na dobro povedano zgodbo in njene preobrate kot na način, kako je povedana. Tako ni čudno, da so njegova kratka proza in stvari za mladostnike, polne finih pretiravanj in drastike, precej popularne, tudi zaradi bližine estetiki nagravžnega in spačenega.
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Mircea Cartărescu: Zakaj ljubimo ženske
Cartărescu, Romun, doma klasik, lanski nagrajenec Vilenice, je večino zgodb oziroma spominov na ženske napisal za romunsko izdajo revije Elle. Podlistkarska in kolumnistična, esejistična provenienca se jim včasih tudi pozna. Ne samo zato, ker se v njih sklicuje na predhodne literarne obdelave istih srečanj in emocionalnih situacij, bolj gre za neškodljivo všečen in kramljajoč slog, ki ostaja ves čas naklonjen specifično ženskemu.
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Naslov ne bi mogel biti bolj poveden. Tisto, za kar gre mlademu delinkventu, je pogosto golo preživetje, za ostanek lepinje se recimo vrže v pristanišču v mešanico fekalij in motornega olja, za zgolj kruh je pripravljen nositi pretihotapljeno blago, se z britvicami spopadati z nasilneži, ki branijo teritorij, se združevati v tolpe ter krasti in žepariti na tržnici ter, pretežno neuspešno, iskati zaposlitev.
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Petre M. Andreevski: Poslednji vaščani
Že takoj dobimo občutek, da bo romaneskni junak tokrat kar vsa vas, da gre za kolektivca; ostareli, čudaški, tudi že malo načeti od časa in z jasno razvitimi posebnostmi na meji z norostjo, čakajo vaščani odmaknjene makedonske vasi v hribih na kombi s kruhom, stojijo pri svojem zadnjem skupnem obredu, če odmislimo pogrebe.
-
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Naslovni par, krojač, ki svoje stranke preimenuje, poslika in položi (na mizo), in natakarica, ki da odpoved in hoče na počitnice na madžarsko Blatno jezero, ker imata oba, Ostija, za tja težko pridobljeni vizum, imata krizico – ona najde pod tušem stranko, njen modrc in njega slečenega. Grejo s prijatelji na počitnice, vmes tudi zahodnjakom, ki postane njen ljubimec, Adam pa v wartburgu za njo prešverca punco brez papirjev. Medtem odprejo mejo, pade Zid in znajdejo se v času, ko ni nič več, kot je bilo; prostorne sobe, sladkarije, konfekcija, doma pa premetan dom in vse pokradeno od sosedov, ki so zaštekali, da sta prebegnila. Ona noseča, ne ve se, s kom.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Kar se začne z molkom in s Cageevim citatom in zvrne konec v začetek, ni daleč od Becketta, ne morem nadaljevati. Pika. nadaljeval bom. Vennemann. Mučen dolg pripovedni tok, brez interpunkcije, z nenavadnimi ločili na napačnih mestih, roman treh dihov & kolutarja v eni sapi : namreč. M. Kogoj in njen slovenski sodelavec se pogovarjata o preteklosti Koroške z brambovci in s heimatdienstovci, še posebej z enim. Ludvigom Pflüglerjem.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Cormac McCarthy: Krvavi poldnevnik ali Večerna rdečina na zahodu
Verjetno je ena glavnih Mc-Carthyjevih pripovednih fint radikalna odsotnost okvira, kolikor je ta humanističen ali pojasnjevalen. V Cesti se pobliska in zmanjka elektrike in oče začne točiti vodo v kad, pa ne za kopanje, tudi lik ali motivacija možaka s klavno pištolo za živino, ki se krvavo sprehodi skozi Ni dežela za starce, ostajata do konca enigmatična.
-
15. 6. 2012 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Nekaj več kot tri ducate kratkih zgodb – morda celo poglavij romana – je osrediščenih s filozofom, pojavo, ki se namaka v slani raztopini v komori za lebdenje, s strešnim oknom, ki ga ima narisano na stropu in mu daje iluzijo odprtosti neba, krepi in potrjuje njegovo zavest, »da je resničnost slika resničnosti«, z magrittovskimi oblaki in vsem, kar krepi njegovo prepričanje, da živi filozofa vredno življenje.