Matej Bogataj
-
5. 8. 2010 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Fadila Nura Haver: Ko umrem, naj se smejem
Črni humor je nedvomno eden glavnih izvoznih bosanskih artiklov, zdi se, da gre za avtohton, endemen in učinkovit defenziven pojav, ki je na poseben način reguliral delovanje skupnosti in bil, kot preberemo recimo pri Jergoviću, tudi navznoter represiven, regulativen, vendar prizanesljiv in skoraj sprijaznjen, čisto drugače od recimo slovenskega zavidanja in privoščljivosti.
-
29. 7. 2010 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Roman Jáchyma Topola, češkega prozaista in alterrokerja, se začne kot zgodba o getu blizu Prage, na ruševinah katerega ob uradni turistični ponudbi deluje tudi podtalna; ljudje, ki so našli v starih utrdbah in v rovih bivališče, sicer bi bili brezdomni, ljudje, ki so preživeli pogrom med drugo vojno in so zdaj polni grozovitih zgodb, te prodajajo in tržijo.
-
22. 7. 2010 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Srceder je močno odhakljan roman. Takšnih danes ne delajo več, niti zahecni pisci ne. Pozna se mu, da je bil napisan - in to na hitro, Vian je napisal po enega na leto, ob scenarijih, šansonih, dramoletih, posvečanju kriminalnemu žanru, preden je pred svojim 40. letom umrl - v času radikalnega modernizma in malo tudi splošne zmage psihoanalize, v času po omilitvi odporov nanjo, s čimer je lahko postala žlahten...
-
15. 7. 2010 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
J. G. Ballard: Nebesa na zemlji
Ballard je bil vedno kontroverzen avtor. Ne samo Trk, ki govori o slasti bolečine ob prometnih nesrečah; očitno se mora tudi v našem brezobličnem in neheroičnem času sprostiti enaka količina adrenalina in stresnih hormonov, in razvlečene žajfnice in ustvarjanje afer iz nič tega ne zadovoljujejo več. Zato hotene avtomobilske nesreče, zato izpraznjujoči nakupovalni rituali in iracionalno kopičenje.
-
8. 7. 2010 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Sebastijan Pregelj: Mož, ki je jahal tigra
V prejšnjem romanu Na terasi babilonskega stolpa je Pregelj združil ljudstva knjige, muslimane, jude in kristjane, s specialci okoli ljubljanskega Nebotičnika in jih vključil v globalno zaroto proti preroku, ki ga nosijo v bovli, tokrat pa poteka bitka za Besedo na tleh Sovjetske zveze.
-
1. 7. 2010 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Možak se vozi v jaguarju v službo čez Temno deželo, v času razcveta industrializacije temno od saj, premogovega prahu, žlindre in smoga, za katero danes mislijo, da je dobila ime po barvi kože tistih, ki so se naselili vanjo in so zdaj glavne žrtve brezposelnosti, in poskuša rešiti, kar je še ostalo od težkoindustrijskega obrata. Ženska, na debelo namazana s poststrukturalizmom in feministično teorijo, se...
-
23. 6. 2010 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Thomas Glavinic: To sem vendar jaz
Roman avstrijskega pisca Thomasa Glavinica je eno samo pretiravanje pri popisu pisateljskih muk: poba s hipohondrijo, kakršna je zaščitni znak tudi hrvaškega kolega Zorana Ferića, stisko jezika in ustvarjalno krizo, ki - malo tudi na srečo bralcev, to že moramo priznati - slej ko prej doleti vsakega pišočega, vidimo posredno, kot igranje igric na delovnem mestu in besno elektronsko komuniciranje.
-
22. 6. 2010 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Matjaž Brulc: Kakor da se ne bi zgodilo nič
Brulc je eden od štirih ožjih nominirancev za letošnjo nagrado Fabula za zbirko kratke proze. Njegova zbirka sledi prvencu Diznilend, tudi po formalni raznolikosti, po dolžini zgodb in uporabljenih proznih strategijah, raznovrstnih postavitvah pripovedovalca, čeprav ji daje dovolj prepoznaven avtorski pečat obrobnost likov, malih ljudi, tistih, ki imajo dovolj problemov sami s sabo in s (pretežno) sovražnim...
-
17. 6. 2010 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Chatwin, ki ga sicer poznamo po udarnem potopisu po Patagoniji, kamor se odpravi iskat sledi nekega zavra iz družinske kredence, čeprav gre potem za orjaškega lenivca, ob tem pa odkrije zaostal Divji zahod na iberoameriškem jugu, je napisal tudi roman o bivanju za železno zaveso. Nič novega, ena najudarnejših literarnih študij o izkoriščanju delovne sile kot temelju realsocialistične ekonomije in popis...
-
10. 6. 2010 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Matej KrajNc: Requiem za gospo Goršičevo
Krajnc se ob literaturi ukvarja z glasbo, tam hodita teorija in praksa z licem ob licu, ob kantavtorstvu tudi recenzira in prevaja, vse, in nekaj te vznesenosti je tudi pri pisanju. Pogosto je njegova proza malo improvizirana, ne samo zaradi ekspresivnih fraz in raztegnjenih, onomatopejskih in siceršnjih formalnih prijemov, tudi struktura je bila včasih ohlapnejša.
-
3. 6. 2010 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Rong je leta 2007 dobil vseazijsko nagrado za najboljši roman, prebil vse plafone in se po prodaji uvrstil takoj za Maovo Rdečo knjižico. Verjetno zato, ker je Volčji totem precej kritičen do kulturne revolucije, do izrinjanja štirih starih poti in tradicije nasploh v imenu novega, kritičen tako kot vsi, in ker odpira ekološke teme in problematiko demografske bombe, tako kot vsi.
-
20. 5. 2010 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Agustín Fernández Mallo: Nutella dream
Zbirka halucinantnih fragmentov, mozaik, sestavljen iz drobnih koščkov, nekatera od več kot sto deset poglavij so dolga samo nekaj stavkov, pogosto gre za citate, kot se šika, opremljene z imenom avtorja, druga poglavja so štrclji kratkih zgodb, nastavki, ki se redko zaključijo, ostajajo odprti in se med seboj povezujejo. Pogost občutek prepletenosti, ne tisti kot v enigmatičnem žanru, bolj neterminalen, brez...
-
13. 5. 2010 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Ndiayeva, sicer eno zakritih, torej manj razkričanih imen francoske proze, je ravno dobila nagrado za dramatiko; če ji uspeva biti tako enigmatična in stilsko izmuzljiva kot v romanu o Rosie, bi jo morali nujno uprizoriti. Rosie Carpe je naslovna junakinja, ki jo vidimo na letališču, kako se noseča in z otrokom za svojo družino iz Francije preseli na Guadeloupe, v nekdanjo kolonijo.
-
6. 5. 2010 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Proulxova, ki jo morda poznamo kot avtorico zgodbe in scenarija za film Gora Brokeback, se je ob tem wisconsinskem delu svojega opusa ukvarjala tudi z Novofund-landci. Že iz uvodnih zahval vidimo, koliko raziskovanja je vloženega v ta roman o ljudeh, ki živijo ob morju in za morje, ki namesto svojih južnih sosedov, ameriških ribičev s parangali za tune in sabljarke, ki jih poznamo iz Viharja vseh viharjev,...
-
29. 4. 2010 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
»Na smrt obsojeni se lahko otresejo vseh iluzij. Pravzaprav se iluzije kar same odlepijo od njih. Ko se ni več treba boriti za uspeh, denar, položaj, za ugled, seks, ljubezen, se vse te stvari izkažejo kot rešetke samoustvarjene ječe«, pravi Simonu alias Bartonu Finku njegov psihiater (alias) Woody Allen in najbolje povzame idealno stanje brezperspektivnosti, sladke...
-
22. 4. 2010 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Bolaño, boem, je umrl zaradi odpovedi jeter pri petdesetih, menda zaradi džankozne preteklosti; omenjam samo zato, da poudarim, da je njegova življenjska špura kar najbolj različna od špure pripovedovalca njegovega romana Noč v Čilu. Tam mlad jezuit, član Opusa Dei, »apolinični« kritik in »dionizični« pesnik, ki sovraži in odjebava vse po vrsti, sodeluje v celi kopici obskurnih akcij...
-
15. 4. 2010 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
»Pravzaprav imam čedalje pogosteje občutek, da sem se znašla v knjigah, ki sem jih sama vnaprej lastnoročno podpisala, in sicer v svoji glavi,« pravi pripovedovalka tega sedemdelnega romana, punca v poznih dvajsetih, nekje proti koncu, na seansi. Da se bo zazankala, se nam zdi že prej, saj je ena tistih, ki se jim zdi znanje, vse do konca, nesporna vrednota.
-
8. 4. 2010 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Samo na začetku se nam zdi, da bo Vdih blizu mladinski literaturi, pa še to, potem ko pozabimo, da čisto na začetku skozi oči reševalca ugledamo stanovanje, ki je odlično pospravljeno in kadaver našamponiran, da bi bilo vse skupaj videti kot samomor. Ostalo je ekskurzija v čase odraščanja, gre za prepoznavna sedemdeseta; dva poba v kraju nekje na jugu Avstralije, kjer je v glavnem žaga in poleti nekaj kopalcev in...
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Mohsin Hamid: Ugovor vesti nekega fundamentalista
Poba, ki se predstavi kot ljubitelj Američanov, študent Princetona in nekdo, ki mu je odprta pot na harvardsko poslovno podiplomljenje, nagovori tujega turista, malo kramlja o vsem mogočem, takšne vsakdanje stvari, o čaju in sebi, in malo komentira njegovo West Point frizuro in malce nervozno pošiljanje telefonskih sporočil vsako uro in občasno tipanje po - predvidevamo - pištoli pod pazduho.
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Dimitrij Rupel: Predsednik ali Tako, kot je bilo (Globokarjev rokopis)
Rupel kljub obsežnemu proznemu, esejističnemu in dramskemu opusu ni samo pisatelj in izpostavljen, že tudi odstavljen politik, je prav tako štipendist. Na ameriških univerzah v sedemdesetih se je pod pokroviteljstvom Fulbrightove ustanove temeljito seznanil s takratno naratologijo in ameriško metafikcijo, njene prozne strategije uspešno prenesel v svojo pisavo in bil eden pomembnejših inovatorjev iz generacije...
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Schlink, avtor odmevnega Bralca, je skoraj blagovna znamka. Prej je pisal kriminalke, zato smisel za zadrževanje, za zapeljevanje publike, ob tem je profesor prava, zato ga pisateljsko zanima predvsem etika. Bralec, zgodba o nepismeni čuvajki v kacetu in njenem ljubimcu, nas postavlja pred vprašanje, ali je ona zaradi podizobraženosti upravičena do neustreznega reagiranja, ali lahko zapeljan in zavedên...
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Hanif Kureishi: Nekaj ti moram povedati
Vemo, vsako pismo slej ko prej prispe do naslovnika. Malo kasneje, če je nenapisano, skrito, še kasneje, če dela v ekspeditu terapevt. Kureishi, sicer eden opaznejših britanskih piscev, se tokrat loteva zgodbe socialno uspešnega ločenega srednjeletnika pakistansko-angleškega rodu, kot je tudi sam, ki postane terapevt po uspešni lastni terapiji in je avtoriteta za mentalno zdravje, piše knjige o bolezenskih...
-
Tratnikova se je doslej prozno ukvarjala predvsem z razcepom med večino in manjšino; vedno, naj je šlo za popise pretežno ruralnega okolja, v katerem se odraščajnice zavejo svoje drugačnosti in izločenosti, manjšinskosti, ali za epizode iz urbanega vsakdanjika ozaveščenih lezbijk, pa tako, da so bile simpatije jasno razdeljene.
-
Kadar greš k ženski, vzemi bič s seboj, je eden od Nietzschejevih (za danes) manj posrečenih, pa širše izrabljanih aforizmov, ki najkrajše povzame menda najhujšo uspešnico Randove, menda filozofinje. V Izviru junaki, tokrat mišljeno dobesedno, napredujejo skozi štiri dele tega špeha, ki so poimenovani po vsakem od njih. Napredujejo dobesedno, od podplačancev in uspešnežev na račun mediokritete in nizkotnosti, ki...
-
Srđan V. Tešin: Kuharjeva prekletstva in ostala grozodejstva
Dva brata, dvojčka, dve sestri, postavljeni na pretežno ruralno prizorišče v Banatu v času, ko je zaradi prepovedi uvoza energentov pop glavni organizator prehodov cistern iz Romunije, ko se najdena dekapitirana okostja pripišejo skojevcem oziroma borcem za svobodna srbska ozemlja (do Karlobaga in Virovitice), ko se slaščičar po razstrelitvi lokala promptno pobere nazaj, od koder je bil prišel.
-
V Centru za mentalno zdravljenje se na vse kriplje izpoveduje Cippico - tudi Cipico, Čipiko - Salvatore; možak ima očitno razcepljeno osebnost, je nor, čeprav ni neumen. Da je center v Barkovljah, ni naključje; če bi verjeli, da ozemlja pripadajo nekaterim narodom bolj kot drugim, in to za vedno, bi rekli, da postavitev na slovensko etnično ozemlje ni naključna, da je to že vnaprej malo mejna in morda tudi...
-
Borut Golob:Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem
Prvenec, dovolj izrazit in prepoznaven, brez dvoma. Tak, da bo zagotovo plasiral avtorja, če se ne bo ta splašil, pa ne zgleda, da bi se. Zgodba o tistih čisto blizu nas. Ki ga ob tesnobah, in te so bolj ko ne permanentne, že za kaj ali pa kar tako, malo nalijejo, za ta primer imajo (bivši in bodoči) čebelnjak in posebno skrivališče v terencu, seveda prevelikem, dodatno opremljenem, z žarometi, hupo; tudi mi iz...
-
Vedrana Rudan: Ko so ženske kurbe Ko so moški pedri
Knjiga standardiziranih, torej bolj ali manj enako dolgih mešancev med kolumno in proznimi zastavki je tiskana kot igralna karta, moški in ženski del si v obratni smeri prihajata naproti in se združita v kazalu in spremnem besedilu. Rudanova najprej, v kratkih, odsekanih in skoraj manifestativnih izjavah razloži, da je biti peder pravzaprav fino, pravzaprav normalno, pedri so vsi tisti, ki niso 'pravi moški',...
-
Yasunari Kawabata: Snežna dežela
Kawabata je nobelovec in Snežna dežela sodi med njegove najboljše romane, preberemo, da je pisal tudi podlistke, romane, ki so izhajali v nadaljevanjih v časopisih, romane za mlade dame in podobno, kar velja vsaj v evropski tradiciji za tolažniško, se reče trivialno čtivo. Snežna dežela je čudežen in očarljiv roman, nabit s pridušeno eksotiko, na vsak način zgodba iz nekih drugih časov in krajev.
-
Medtem ko sproti gledamo, kako je današnja Libija dežela prijaznih darovalcev kamel in ljubiteljev lipicancev, je Matarjeva osebna izkušnja nekoliko drugačna, tudi zaradi časovne umeščenosti v sedemdeseta leta. Morda pa se ta pisava drži priporočil največjega strokovnjaka v državi za vse, tudi za literaturo, iz znamenite polkovnikove Zelene knjige, da mora literatura namesto besedičenja kar tako in vnemar pičiti...
