Matej Bogataj
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Naslov romana Ledeni teden je pravzaprav zavajajoč; na turški ladji, ki se znajde v turških ozemeljskih vodah in zato pod turško jurisdikcijo sodijo tudi potniki, med temi izbruhnejo silovite in bežne, vroče in celo pregrete strasti, le na koncu sledi hladen tuš. No, za večino, ne pa tudi za oba akterja in režiserja, par vročekrvne levantinske in nadvse privlačne mlajše ženske ter njenega moža, zdravnika na invalidskem vozičku.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Avgust Demšar je najbrž eden od dveh, ki se prerivata za vrh na slovenskem žanrskem, natančneje kriminalkopisnem Parnasu, in to po obsežnem opusu in po natančni postavitvi zgodbe v okolje, geografsko in socialno, pri čemer ne manjka osumljencev iz vrst politikov, zato tudi ne vmešavanja politike. Njegov deseti roman Cerkev je v tem prepoznaven in paradigmatski: pisanje nekajkrat prestreli svarilo, da »to ni igranje z lokalno politiko, /.../ to ni organiziran kriminal, to ni niti mafija. To je zdaj resno. To je Cerkev.« Po darovanju maše na simbolni Ptujski gori ubijejo, pravzaprav izkrvavijo in s psovkami po čelu popišejo monsinjorja škofa Kneza. Ta je bil v mariborski nadškofiji v času njenih finančnih špekulacij, ki so zazvonile po žepih verujočih v varnost naložb, in ena veja preiskave gre seveda tudi med male opeharjene upnike. Pa med zoprnike med kolegi, recimo tiste, ki so bili po hudobčevem vmešavanju v klerično finančno plemenitenje kazensko premeščeni v samostane s komaj še kaj funkcije, torej v nekakšne izolirane kazenske kolonije.
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Michael Ondaatje, rojen na šrilanškem robu britanskega imperija, je eden najpomembnejših kanadskih pripovednikov, dobitnik bookerja vseh časov za Angleškega pacienta. Pri nas imamo v prevodu tudi Anilin duh, ki se napaja iz šrilanškega praznoverja in čudežnega, ter Mačjo mizo o potovanju v metropolo imperija, ki ga je pisec pri enajstih letih res opravil, vendar se ga, kot pravi, ne spomni. To je dobro izhodišče za pisanje o skupini nabritih najstnikov, ki večine stvari, ki se dogajajo na ladji, sicer ne razumejo, vendar to samo podžiga njihovo radovednost in je produktivno za karakterizacijo.
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Adeline Dieudonné: Resnično življenje
»V naši hiši so bile štiri sobe. Moja soba, soba mojega brata Gillesa, soba najinih staršev in soba s trupli,« sta prva stavka v menda nadvse brani knjigi frankofonske avtorice Adeline Dieudonné (1982) in ta stavka že zarišeta atmosfero, ki preveva srhljivo zgodbo.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Goroslav Vukšić - Gogo: Norci pomorci
Norci pomorci so, čeprav se dogajajo izključno v eksotičnih krajinah ali na družbenem obrobju, od zabačenih afriških luških predmestij do tajskih zaporov in taborišč, od azijskih kuplerajev do idrijske psihiatrije, roman o ljudeh na morju, njihovih radostih in nabritostih, so premislek o temnem zvenu, ki ga s sabo prinaša takšno življenje. Brezčasnost plovbe, dobra založenost pristanišč z vsem, kar srce si sladkega obeta in na dolgi rok škodi, luška pretiravanja in kazanje mišic ob vsaki priložnosti, švercanje in posledice, če te ujamejo, v teh koordinatah se razvijajo usode tistih z ladij.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Norveški pripovednik Roy Jacobsen (1954) v romanu, ki je prišel v ožji izbor za bookerja, eno najpomembnejših mednarodnih nagrad, piše o razmerah na družinskem otoku, kjer se najprej dve, potem tri generacije prebijajo skozi življenje. Zdi se, da je otok samo zaprt svet, ki nam na primeru mikrokozmosa pokaže premike na družbenem in gospodarskem področju. Ti so se sicer zgodili v svetu, na otoku pa jih zaradi omejenosti morda čutijo še bolj. Ne vemo, katera vojna prinese Švede, ki iščejo delo in sezidajo pomol, da mu ni para, obnorijo pa tudi že prej posebno domačo hčer in gospodarjevo sestro, da jim po opravljenem delu sledi in se vrne v veselem pričakovanju. No, kakor za koga.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
»Politična kriminalka po slovensko,« piše na platnici romana Skesanec kot opozorilo in podnaslov, in nas firbec, kako naj bi se v nečem tako razširjenem in globalnem, kot je kriminalka, pokazala specifika žanra glede na dogajalni prostor. To je že sedma knjiga Toneta Freliha (rojenega leta 1945) s pretežno isto, čeprav z leti spremenjeno in od zoba časa načeto ekipo, ki jo zdaj preselijo s policije na Trdinovi v Ljubljani na Prešernovo, pod perut preverjenih šefov, da ji vzamejo še preostanek samostojnosti. Tako se zaščitijo, premeščevalci, pred njenimi nenadzorovanimi, se pravi morda njim in botrom iz ozadja neugodnimi izsledki preiskav.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Dušan Jelinčič: Tržaške prikazni
Dušan Jelinčič (rojen leta 1953) je tržaški alpinist, novinar, pisatelj, esejist, prevajalec z dovolj obširnim opusom, ki sega od na streho sveta postavljene kriminalke Umor pod K2 do gorniških potopisov Kam gre veter, ko ne piha, vmes je literarizacija lokalne mitologije in bajeslovja Bela dama devinska, v eksotične kraje je postavljena tudi zgodba o psu vojne, plačancu v romanu Nocoj bom ubil Chomskega. S Tržaškimi prikaznimi se vrača na domači teren in uvrtava malo v lastne spomine, malo v kolektivni spomin in preteklost mesta v zalivu.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
J. G. Ballard: Potopljeni svet
Britanski pisatelj, esejist in satirik J. G. Ballard (1930–2009) je pisec za današnje čase. V Suši piše o postopnem izginjanju vode in zato do človeka neprijazni, devastirani puščavski krajini. V Stolpnici o skupnosti, ki se zapre pred svetom in zaradi hormonalne prenapetosti posameznikov, ki se vidijo kot vodilni, počasi drsi proti regresiji in predcivilizacijskemu. V Kristalnem svetu se zaradi antimaterije in podvajanja galaksije zgodi napredujoča kristalizacija, ki se ji eni umikajo – za druge je obet večnosti, všečna in trajnostna oblika obstoja. Potopljeni svet pa govori o povodnji svetovnih razmer, o povečanem delovanju Sonca, zaradi katerega se topi permafrost in scvrknejo ledeniki, da je življenje mogoče samo na polih, kjer zaradi kota oziroma odboja sončnih žarkov vročina ni nevzdržna.
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Ko lokalnega oziroma podeželskega dopisnika pokličejo v centralo, se najprej zgrozi ob ugotovitvi, da ga mislijo poslati v državo na severovzhodu Afrike, saj je prepričan, da je to zaradi njegove nekoliko sporne teze o prezimovanju čopastega ponirka. A ko izve, da mu bodo plačali vozovnico, in to v obe smeri, je preprosto navdušen.
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Že takoj, ob K.-jevem telefonskem pogovoru z mentorjem z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, kjer dela doktorat, zaslutimo, da so v romanu na tnalu glave velikih živin. Mentor se razburi, da takšno prevrednotenje glav na podlagi pričevanja očividca nekako ne sodi v akademsko sfero, bolj med folkloristiko, prav tako ne enako vehementna zavrnitev pravzaprav vse filozofije in umetnostne misli po Freudu, za katerega se zdi, da edini preživi predhodnike in naslednike. Slabo jo pri K.-ju odnesejo razni Marxi, Heideggerji, Lacani, Žižek in njegovi politični kameradi, kolikor seveda on kot nosilec romanesknega zapleta res spregovarja o njih in ni zadaj drug, avtoritarni pripovedni glas.
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Laži so tipičen žanrski roman, kriminalka, spisana v kratkih, udarnih poglavjih. Celotno dogajanje nam je dostopno skozi notranji pogled scaganega profesorja književnosti, ki se mu podre svet, ko na sinčkovo prigovarjanje zasleduje ženo z ulice v hotel, ona pa tam z družinskim prijateljem v strastnem prepiru, h kateremu prispeva tudi sam. Z njenim sogovornikom se začne ruvati in prerivati in pri tem sine dobi astmatični napad in pusti agresivca obležati v lužici krvi.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
William Trevor (1918–2016), irski pripovednik, avtor številnih romanov in zbirk kratkih zgodb, je nedvomno eden izmed pripovednih mojstrov. Ne zato, ker bi imele zgodbe drastične zasuke, ki bi nam izsesali zrak iz pljuč ali povzročali vrtoglavico, ravno nasprotno. V zbirki Po dežju, ki se dogaja pretežno na irskem podeželju in nekaj malega v italijanskem letovišču, urbani prostori so dosledno odsotni, imamo opraviti z več portreti, včasih tudi skupinskimi, izpisanimi z veščo roko, skoraj dosledno pa takšnimi, da na njih kaj manjka. Oziroma je narisan tudi manko, recimo na način odsotne (podobe) roke pri slikarju Jožefu Petkovšku na sliki Doma.
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Domači avtor Zdenko Kodrič (letnik 1949) se v romanu Pet ljubezni loteva zgodovine Maribora, natančneje judovske skupnosti, njene pretekle navzočnosti v mestu, kakor jo zastopa nekaj močnih in posebnih izpostavljenih žensk v tem večdelnem romanu. Zajema različna obdobja od 15. stoletja in v njem nastopa menora, judovski svečnik, na katerem je vtolčena zgodovina rodu, ki se enkrat vmes, da bi se glava družine ločila od rojakov z istim imenom, pojavi z dodatnim pojasnjevalnim priimkom Marpurgo.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Artur Manj zbeži. Iz utečenega življenja, iz devetletne zveze s prijateljevim sinom, ki se bo ravno poročil, beži pred lastno petdesetletnico in težavami s staranjem, tudi zaradi zavrnitve založnika. Iz kupa neodprte pošte, ko razmišlja o smereh bega, ugleda niz prihodnjih dogodkov, ki mu jih bodo plačali drugi ali ga vsaj ne bodo preveč stali. Ti imajo domicile v Nemčiji, Mehiki, Maroku, Indiji in Kjotu in tam, na potovanju, zapada v lamentacije o staranju.
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Zlata Vokač Medic: Jahalca skozi prepišne čase
Pisateljica in profesorica ruskega jezika Zlata Vokač Medic (1926–1995) v spremnem zapisu k romanu pravi, da so jo vedno zanimale zgodovinske kronike in da so Marpurgi, ki so prvič izšli leta 1985, nastajali zaradi navdušenja nad zapisom v Zgodovini Judov v Evropi, kjer piše, da je bil »štirijski (štajerski) Marpurg /.../ strpno in napredno mesto, saj je imelo vedno odprta vrata za begunce«.
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Kurt Tucholsky: Grad Gripsholm
Nemški novinar in pisatelj Kurt Tucholsky (1890–1935) je bil kritičen opazovalec družbe, predvsem Weimarske republike, sodobnik Heinricha Heineja in nadaljevalec njegovega dela, po izkušnji jarkov prve svetovne vojne tudi zagrizen pacifist in eden prvih, ki so jim ob izganjanju Nenemcev iz javnega življenja vzeli državljanske pravice. Spisal je več kot dva tisoč satiričnih in priložnostnih pesniških besedil, bil preganjan zaradi radikalnega dvoma o smiselnosti oboroževanja v času, ko je Nemčija še trpela zaradi posledic vojne, ves čas je bil močno politično angažiran in dve leti po prihodu nacistov na oblast je v emigraciji, na gradu Gripsholm, naredil samomor, tako da lahkotno čtivo o tem švedskem gradu nosi slutnjo in prerokbo. Bolj črno od »poletne zgodbe«, kakor se glasi izpostavljen podnaslov prve slovenske izdaje katerega od njegovih del.
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Ralf Rothmann: Umreti spomladi
Nemški pripovednik Ralf Rothmann v romanu Umreti spomladi govori o koncu druge svetovne vojne. O fantih tik pred polnoletnostjo, ki molzeta in mislita, da s tem dovolj prispevata k obrambi domovine, vendar ju na vaškem plesu s sodčkom in glasbo kot vabo prisilno prostovoljno mobilizirajo v SS. Hitremu urjenju sledi še hitrejše privajanje na vojno realnost na Madžarskem blizu fronte v času prodirajoče Rdeče armade in na bahanje izkušenejših kameradov, recimo, koliko Titovih partizanov so z enim metkom, prej, na Balkanu. Zvezanih, jasno.
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba
Vse se začne kot pismo »avtorice« založbi z opozorilom, da se bo napisano mogoče bralo kot roman, čeprav to ni, ampak je nadomestek romana, ki naj pričuje. Sledi pripoved Ariane, punce iz Privežic, kraja, ki je bil namesto okoli trga zgrajen okoli norišnice in hiralnice. Po pavziranju se je vrnila domov in tam obtičala. S teto, s katero se izdatno ščipata in psujeta, z babico, zaprto v »norhavsu«, in ob materi, ki je odsotna – teta pravi, da je mrtva, punci se zdi, da je nekje živa in da nekdo prestreza mamina pisma iz mesta, namenjena njej.
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Arundhati Roy: Ministrstvo za najvišjo srečo
Med hidžrami, v ženske oblečenimi prostituti, in njihovimi občudovalci v Indiji se stke zapletena ljubezenska zgodba, okostje romana Arundhati Roy, ki je zaslovela z romanom Bog majhnih stvari. Vendar v njihovi komuni obstrancev vidimo samo eno od naličij vseh antagonizmov današnje Indije. Upornica med njimi zatrmoglavi in se preseli med narkomane na muslimansko mestno pokopališče; tam se začne zbirati raznovrstna ekipa in potem pokopava (tudi) tiste, ki so ostali brez groba: mučene od indijskih oblasti, posiljene ženske, izginule borce in militante, katerih trupel niso nikoli našli. Podelijo jim posmrtni mir in angeli, ki lebdijo nad pokopališčem, puščajo vrata med svetovi odprta, da lahko vsi sobivajo in se družijo.
-
10. 7. 2020 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Shirley Jackson: V hiši med hribi straši
Shirley Jackson je ob izidu knjige leta 1959 požela veliko odobravanja in kar nekaj uglednih piscev srhljivk in fantastike ji je priznalo, da jih je njena pisava navdušila in navdihnila. Še prej je zgodba Loterija, ki jo imamo v istoimenskem izboru kratkih zgodb, razdelila javnost; laični bralci so pisali ogorčena pisma, ker rovtarska skupnost izžreba svete žrtve, kolegi in kritiki so jo nezadržno hvalili.
-
3. 7. 2020 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Na vrhu tehnološko skrajno dodelane in energetsko nepotrošne stolpnice v sterilnem labirintu – ta stanovalca po izgubi imunosti varuje pred vsem – prebiva bog. Pravzaprav Martin Marker, ki je iz radovednega otročiča zaradi stričevega darila, commodorja C64, najbolj prodajanega računalnika vseh časov, v hipu postal asocialen in začel razmišljati o uporabnosti te naprave. To je potem izpilil in razvil in je zdaj lastnik in inovacijski navigator najnaprednejše firme za razvoj tehnologije, konkurenčne Nasi. Zasvojen od začetka, ves čas pred drugimi, tudi po neskrupuloznosti, zdaj se s svojimi genialci z vsega sveta ukvarja z razvojem osebnosti – njegova ruska asistentka temu reče duša, česar se sam otepa – likov, nastopajočih v arkadnih igrah.
-
26. 6. 2020 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
David Diop, v Franciji rojeni pisec senegalskih korenin, v romanu tematizira svoje rojake v rovih prve svetovne vojne, tako imenovane senegalske strelce, pripadnike kolonialne najemniške garde. Borili so se zaradi neažuriranih predstav o junaštvu in naravi vojne ter obeta kariere, ko so pridobili francosko državljanstvo in pokojnino. Njih so še bolj kot ostale pošiljali napadat sovražnika čez čistine, nezakrite pred topovskim ognjem.
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Roman Rozina: Po cipresah diši
Rozina, vse bolj opazen prozaist, se v zbirki pretežno daljših in novelistično razčlenjenih zgodb spogleduje s končnostjo. Ciprese nam ob otožnih zvokih trobente ali poklicno rdečeličnih pevcih in zamirajočem zvoku trobente v ozadju prikličejo smrtnost, slovo, težak vonj pogrebnih vencev in svečano pokopališko atmosfero. Rozina vse to in še marsikaj zraven izpisuje pretežno zafrkljivo in skoraj humorno, nekatere od zgodb so postavljene v bližino humoreske.
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Markus Zusak: Fant, ki je postal most
Že v prejšnjem Zusakovem romanu, Odposlancu, je ena od nalog, ki jih mora izpolniti sel neznane sile, ki z njim komunicira s pomočjo igralnih kart, preprečiti ravsanje in garbanje skupini bratov. Zdaj so takšni bratje, vseh pet in en prav posebej, v ospredju pisateljevega zanimanja.
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Adam Foulds: Blodnjak prebujenja
Adam Foulds o družbi spregovori s prikazom njene reprezentativne ustanove; podobno kot predhodniki, na primer Peter Weiss, ki v igri Maratovo in de Sadovo srečanje postavi na oder lokalne blaznice, ali Jančar, ki v Velikem briljantnem valčku v zavod poleg pacientov in poblaznelega sluge z bikovskim tilnikom postavi še politične in se vidi, kdo je najbolj problematičen v stanju spreobrnjenih vrednot. Dogajanje postavi v podeželski sanatorij, v katerem se poleg aristokratov, ki jih odstranijo od (premoženjsko) škodljivih porok, bratov Tennyson, neozemljenih ljudskih pesnikov in udarjenih kar tako, versko ali shizoidno, prosto gibljejo tudi člani zdravnikove družine. Ker je roman spisan času, ki ga opisuje, primerno, se seveda zgodba zasuklja tudi okoli domačih punc, godnih za možitev. Te se počez nastavljajo morebitnim snubcem, pač v skladu s svojimi nedozorelimi predstavami, kakšne družabne vloge in maske naj bi pripomogle k najboljši partiji. Ob teh so predhodnikom antipsihiatrije in njihovemu početju nedorasli strežniki in pomožno osebje, ki šibkejšo pripetost varovancev na realnost zlorabljajo za lastno, pogosto okrutno zabavo in pičel zaslužek za zraven; kadar so vsi malo udarjeni, se tistim malo bolj zdi to še najbolj razumno, bogatenje in zloraba.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Sara Stridsberg: Beckomberga. Oda moji družini
»Včasih pomislim, da je obdobje Beckomberge sovpadalo z obdobjem državne blaginje in socialne države, s časom med letoma 1932 in 1995,« švedska pripovednica Sara Stridsberg (1972) proti koncu nadrobljenega romana zapiše post festum premislek o glomazni psihiatrični ustanovi na robu mesta, v kateri se je zdravil oče alkoholik in suicidnež. Vendar oda družini tokrat ne pomeni samo poklona očetu; družina so poleg matere, bežeče iz zakona, pravzaprav kar vsi varovanci ustanove, s katerimi je prihajala v stik, se vanje zaljubljala ali pa spremljala tamkajšnje očetove sentimentalne zmage, ki jih je, kadar ga ni zalival črni žolč, izvojeval z očarljivostjo.
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Emmanuel Dongala: Puška v roki, pesem v žepu
Romaneskni prvenec kongovskega pripovednika Emmanuela Dongale (1941) zgošča zgodovino Afrike v času trganja kolonialnih spon. V ospredju je življenjska in politična pot Majela dja Majela, afriškega študenta v Evropi, ki sistem in rasno diskriminacijo zavrne tik pred končanjem študija in se vrne na rodno celino, tam pa gre v partizane in sodeluje pri zmagoslavnem napadu na mesto z belsko tovarno. V trenutku slave doživi nekakšno zlitje z množico, po zmagi ga nosijo na rokah, kar ga skoraj zasvoji, ta moč množic – čeprav je zavzetje mesta krvavo zatrto, z zračnim napadom mednarodnih sil na civiliste in tako dalje.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Parker, naslovni lik, je prodajalec imidža: sin nefunkcionalne nemške pijanke in angleškega vojaškega didžeja. Nosi torej oba svetova, šlif in elokvenco ter težo duha – roman spregovori o spoju tega v globaliziranem in medijsko obvladovanem svetu. Pripoveduje slikajoč usodo najprej precej uspešnega komunikacijskega trenerja, ki ravno preboleva bivšo, dokaj brezbrižno do vseh poskusov pobotanja; ni brezbrižna le zato, ker se je zasidrala v višjem razredu, ampak tudi zaradi Parkerjevih mimobežnih varanj. Predvsem se zdi, da je Parker avtonomen, da se je sam izumil in mu pri tem še kar gre, vsaj na zunaj, vendar je njegov mehurček seveda tudi fragilen, občutljiv za perforacije in ena takšnih ga do konca izpiha. Na oder in pod žaromete se vrne še bolj iskren, s še več nasveti o uspešnosti in iskrenosti in svetovanju.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Slavko Pregl, Leon Pogelšek: Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič
Zgodba romana je znana in že obdelana: zbirko del sodobnega slikarstva naj bi bil Šlomovič, asistent pariškega zbiralca Ambroissa Volarda – ta je bil leta 1943 verjetno ustreljen kot talec, ker je bil Jud – skril (poleg 200 slik, ki so bile deponirane v francoski banki in za katere se še vedno prerekajo o lastništvu) in zdaj se občasno »najde«. O njej je pisal že Srb Momo Kapor, Veljko Bulajić pa je o tem posnel film Donator. Vendar nas avtorja na darkerski del umetnostnega trga tokrat peljeta od spodaj, iz slovenske perspektive.
