Borka
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Kultura | Plošča
Za evropske kitarske bende je preboj v ZDA nadvse težka reč, pomislite pa, kako je šele z raperji. A trenutnemu londonskemu kralju grima Skepti je lani uspelo točno to. Na krilih dveh najpomembnejših himn žanra zadnjih let (That’s Not Me in Shutdown) se je veteran vrnil v velikem slogu in na noge dvignil mladino po vsem svetu.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Poti ameriškega superproducenta Briana Burtona, bolj znanega pod imenom Danger Mouse (in zaslužnega za nespregledljive mainstreamovske sunke projektov, kot so Gnarls Barkley, Gorillaz, Black Keys ...), so se po osmih letih ponovno križale s potmi pevca skupine The Shins Jamesa Mercerja. Dvojec Broken Bells tokrat sanjavo nostalgično ziblje v razne smeri – od synth popa do formulaičnih baladnih popevk in prostranosti folk rocka. Into The Blue torej slogovno kar grobo preskakuje iz ene modrine v drugo, razdrobljeno pa vendar ne zveni zaradi songwritinga; temu ni moč prav nič oporekati. Danger Mouse se ponovno izkaže kot mojster produkcije, a dvojec se ne zna odločiti, kaj točno bi s tretjim albumom sploh rad povedal.
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Kultura | Plošča
Prvenec, na katerem se kot gosti zvrstijo Herbie Hancock, Snoop Dogg, Busta Rhymes, Mac DeMarco, Anderson .Paak ...?! Naveza dveh mulcev, wunderkindov klaviaturistke DOMi in bobnarja JD Becka, je dobila zalet s spletnimi odlomki, v katerih ležerno, a virtuozno nametava izjemno zahtevne gruve mehke plati jazza. Podobno se loti tudi albuma NOT TiGHT, ki je na prvi posluh nežna, mila, prijetna in prijazna pletenica instrumentalov in novojazzovskih popevk s soulovskim pridihom. A pod glazuro tiči ohlapno, vendar stoodstotno zastrašujoče uigrano preigravanje obrazcev, ki jih v učbenikih jazza ne najdemo. Tiči drobljenje domiselno nemogočih ritmičnih zank in nenadnih melodičnih ovinkov. Hudič je v podrobnostih.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Kultura | Plošča
Brooklynski metalec rim se je pred skoraj natanko desetletjem pojavil kot rapovsko-skejterski fenomen, kot wunderkind boombapovskega jezika ulice. Pri rosnih sedemnajstih je izdal izrazito newyorško, ne-čisto-pravo plato 1999, ki je odmevala daleč onkraj njegovega okraja. Prah se je polegel, Joey Bada$$ ni več najstnik, njegova muzika pa je izgubila kar nekaj neposrednosti in ostrine. 2000 je sterilizirana različica preteklih podvigov, poskus rafiniranja zvoka, ki brez zrnatosti ne izgubi samo svojega čara, ampak tudi svoje bistvo. Je varno nametavanje neizstopajočih kosov, pri katerem se Bada$$ zanaša na prepoznavno prepričljiv flow. Kandidatka za najmanj razburljivo plato raperske srenje letošnjega leta.
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Kultura | Plošča
Načrtno anonimni londonski kolektiv SAULT, ki vestno in dosledno zanemarja prav vse oblike klasičnih promocijskih dejavnosti, se je nepričakovano lotil drugačne klasike – klasične glasbe! Ekipa, ki je v izjemno kratkem času nanizala štiri zvočno mehke, a neposredno politične albume izvirne kombinatorike afrobeata, soula, post disca ... sedaj zavija čisto drugam. Air je opera (skoraj) brez pevskega soliranja, je brezhibno bogata orkestralna glasba mogočnih zborovskih napevov dramatičnih vrhuncev in dinamično epskega aranžiranja. Je album, pri katerem ne moremo mimo vprašanja: kako hudiča je tako nišni skupini uspelo speljati projekt, ki je tako visokoproračunski, produkcijsko megalomanski in arhaično veličasten?
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Kultura | Plošča
Nils Frahm: Old Friends New Friends
Novi album Nilsa Frahma se začne s posvetilom Johnu Cageu. Skoraj predvidljivo – glede na to, da je zadnji »pravi« avantgardist glasbe in zvoka ključno vplival na smeri, v katere vodijo tirnice razvoja sloga tega nemškega pianista in klaviaturista. Še več, na plošči Old Friends New Friends demonstrira čisti minimalizem (počasno razvijajočih se klavirskih skladb). Od Cagea pa se razlikuje v tem, da je precej manj drzen in tudi bolj ortodoksen. Zbirka dvanajstletnega kupčkanja samostojnih posnetkov je milozvočje nežno skladnih harmonij in melodij, ki ne skrivajo okolja, v katerem odzvanjajo – zvoka samih tipk in pedalov, škripanja in šumov. Tiho bližnje srečanje z Nilsom.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Coldplay: Music Of The Spheres
Ko smo si že oddahnili, misleč, da je žanr softrocka končno izumrl – ali pa vsaj ni več aktualen ali že zdavnaj ni več taktika plezanja na vrhove pop lestvic –, v prostor vstopi Music Of The Spheres. Gre seveda za pretiravanje in karikiranje – britanski rockerski veljaki še zmeraj znajo na kakšnem koščku zganjati malce hrupa, a lep del albuma je vendarle ekstremno oslajen, baladen in zastarel, drugje pa je popolnoma zbledela brezobrazna plastična gmota popa. Tudi uporaba emodžijev za naslove nekaterih posnetkov ni ravno avantgardna. Coldplay, namesto da bi narekoval trende špice pop rocka, varno igra na rezultat. Skupek ne najbolj usklajenih posnetkov, ki ga le stežka slišimo kot celoto.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Kultura | Plošča
Peti album kanadskega festivalskega hita jazzovskega jezika za seboj pušča dvoje: enega člana benda in gostujoče vokaliste svojega predhodnika. Talk Memory je obred prehoda v »odraslo« obdobje, je jazz v bolj destilirani, klasični obliki, s precej improviziranja in s skoraj nič markantnih hakeljcev. BADBADNOTGOOD – zdaj trojec – se izkaže v najbolj zreli, kompleksni in produkcijsko najbolj prepričljivi izvedbi doslej, za kar pa ne more pobrati vseh zaslug. Na pomoč mu je namreč priskočilo nekaj muzicistov, predvsem (podobno kot pred kratkim tudi novosoulovski skupini Hiatus Kaiyote) brazilski veteran Arthur Verocai z godalnimi aranžmaji, ki so vtkani tekoče in nevsiljivo. BBNG, čisto pravi jazzerji.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
The Specials: Protest Songs 1924–2012
The Specials je bil glas britanskega glasbenega multikulturalizma desetletja pred »merkelskim multikulti cinizmom«. Bend, ki je znal jamajški gruv prevesti v britansko okolje z jasno politično držo in v antoloških razsežnostih, je doživel več reinkarnacij. V zadnji je izvornih članov zasedbe ostalo bolj malo, zato pa ta z novim albumom priredb protestnih pesmi prav nič ne stavi na staro slavo. O skaju oziroma two tonu ni ne duha ne sluha, predelave (najbolj znane so tiste Boba Marleyja, Franka Zappe in Leonarda Cohena) pa skupina zlaga urejeno, po pravilih, baladno, rockovsko, veteransko, spoštljivo, zmerno, na trenutke šablonsko in rahlo »terasa-bendovsko« ... Povsem starošolsko in zunajtrendovsko.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
Tirzin prvenec – leta 2018 izdani Devotion – je stroka skoraj enoglasno potrdila z oznako odličnosti: deležen je bil sijajnih kritik in je pristal v izborih založniških vrhuncev tistega leta. A intimni minimalizem mlade londonske pevke ni podkoval za vlogo nove zvezdnice velike in izjemno produktivne tovarne britanskega r & b-ja levega pola. Album in njegova avtorica bi sicer težko galopirala po prerijah slave. Prvič, gre za razmeroma tih izdelek nepompozne produkcijske narave in zmernega aranžiranja. Drugič, ključno, Tirzah se rada drži zase, ne rine v ospredje, ne kriči za pozornost, tudi ni plesalka, ne narekuje modnih smernic, ni integralni del the in-crowda ... Pravzaprav se najbolje počuti v svoji domači »vasi« v južnem Londonu.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
Ima v glasni sodobnosti množične kulture klasična folk muzika sploh še šanse? Ima! José González se je potihoma in nevsiljivo prikradel v kolesje stroja velikih festivalov kot zmeren, akustičen one man band. Albume niza počasi. Novi, Local Valley, prihaja šest let po zadnjem, tehničnih in vsebinskih novosti pa na njem skorajda ni. Gonzálezov »ustvarjalni razvoj« je minimalen, njegova muzika ostaja izpovedna kantavtorska klasika, intimno kombiniranje ali, bolje rečeno, svojstveno enovito zlitje akustične kitare in glasu. No, tokrat ne poje samo v angleščini, ampak tudi v domorodni švedščini in materinščini španščini. In dodaja majhne, subtilno nevsiljive dodatke igranih in programiranih ritmov tolkal. V skromnosti je moč.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Kultura | Plošča
Nala Sinephro se je, ko je bila mladinka, najprej kalila na odrih londonskih (jazzovskih) prostorov. Prepričljivost teh nastopov je verjetno glavni razlog, da na njenem prvencu igra zavidanja vredna druščina iz prve lige londonske novojazzovske scene. Posnela ga je pri 22 letih, sama ga je skomponirala, sproducirala, posnela, zmiksala. Na njem igra harfo in vijači modularne sintetizatorje. Izhodišče je studiozno, saj je temeljna premisa projekta, da zvok premika materijo. Album Space 1.8 je v večini ambientalna, popolnoma mehka, meditativna, hipnotična in strašljivo pedantno sestavljena tvarina, ki prikima šoli spiritualnega jazza. Z enim hrupnejšim vrhuncem. Eden od prepričljivejših letošnjih izdelkov britanskega glasbenega prostora in vesolje zvočne perfekcije.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Kultura | Plošča
Dj Seinfeld je eden od jezdecev izjemno trendovske scene šumeče, saturirane in melodične klubske muzike, ki se je je prijela oznaka lo-fi house. Izraz in estetika oziroma buzzword je bil v zadnjih letih zlorabljen vse do naslovov nepregledne množice youtubovskih miksov in spotifyevskih plejlist. Tako ni čudno, da je švedski didžej pri snemanju drugega albuma obrnil ploščo. Slogovni premik je bil torej nujen, je pa tudi povsem predvidljiv. Seinfeld se seli na največje odre. Mirrors je sčiščen, spoliran in všečen skupek sterilno brezdušnega housa in 2-stepa z vrivki trendovske progresive, ki je narejen z mislijo na ugajanje poslušalstvu. A ne Seinfeldovim starim fenom, ampak sredini širše klubske populacije.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Kultura | Plošča
King Krule: You Heat Me Up, You Cool Me Down
Britanski samorastnik Archie Marshall je v letu 2020 uspel izvesti tri koncerte, posnetke z njih pa so zdaj sestavili v live album. Če je vokalist takoj prepoznavnega glasu, kitarist, producent, raper ... svojo nišo zrnate melanholije zarezal z nizom meglenih, zasanjanih, lebdečih albumov izrazitega avtorskega pečata, pa žive interpretacije materiala z zadnjih dveh albumov – lanskoletnega Man Alive! in tri leta starejšega The OOZ – s ščepcem starejših hitov na odru zvenijo bolj našpičeno, glasnejše, dinamično, postpunkersko. Brez kančka nastopaških trikov ali dolgovezenja. Po prisluhu ploščku You Heat Me Up, You Cool Me Down ni nobenega dvoma: glasbo Kinga Krula je treba doživeti v živo.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Kultura | Plošča
Little Simz: Sometimes I Might Be Introvert
Četrti album enega najprepoznavnejših glasov britanskega novosoulovsko-hiphoperskega miljeja zadnjih petih let je s tehnične plati daleč najambicioznejši doslej. Sometimes I Might Be Introvert prinaša veliko: orkestralne aranžmaje pihal in godal, upanje vlivajoče zborovske napeve, teatralne motivacijske nagovore, široko žanrsko kombinatoriko ... Tematsko ostaja, kjer je severnolondonska raperka brodila v zadnjem desetletju: v nepreračunljivi izpovedi in občasnem spretnem bahaštvu. A bolj kot narativni lok prepriča sama veščina obračanja in zlaganja besed v edinstveno gibki tok.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Kultura | Plošča
Mariborski prostor raperskega izrazja je vedno znal postreči s kakšnim relevantnim imenom. V zadnjih, »posttekočih« letih je bil to najpogosteje prav član ključne zasedbe Tekochee Kru Mito. No, tokrat poslušamo manjše presenečenje, saj je mikrofon prevzel njegov najpogostejši sodelavec producent. YNGFirefly v navezi s frendi, kolegi, momci, jarani, pubeci ... skače po travniku na presečišču rapa, trapa in popa. PUBECI NE JOČEJO, zato pa uravnovešeno rapajo in pojejo, autotjunovsko zavijajo, sčilirano nametavajo in predvsem vajbajo. Album vsakdanjika popolnoma ležernega teka ali hipermelodični tinejdžerski pop dobesednih opisnih tekstov in oslajenih hakeljcev.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
Samotni potnik, podalpski bluesman, mrmrajoči kantavtor zrnatega glasu. Nika Novaka poznamo še iz slavnih dni skupine Dicky B. Hardy in kasneje dvojca Incurabili, zadnja leta pa redno niza izredne albume, napol na skrivaj, večinoma na spletu. Samo glas in bas, posneta in nič kaj spolirano zapakirana. Tokrat je drugače, saj so v Nikov špelunkasti one-man-blues všpikali še druge instrumente in efekte, glasbo pa potem čisto zares zmiksali in izdali na vinilu. Vse brez pretiravanja in z občutkom. Čeprav predvsem bobni dodajo neko novo dimenzijo, neko globino in težo, pa se pri nekaterih posnetkih bogatenje in čiščenje zdita skoraj odveč. Minimalizem Novakovega izraza je hkrati njegova glavna značilnost.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
Ka, newyorški poet hrapavo šepetajočega rapa, samotarski pripovedovalec zgodb z napačne strani Brooklyna, podnevi pa gasilec, je samostojno in neodvisno izklesal nišo, ki jo zadnja leta poslušamo kot minižanr izrazito narativne, osebne, mračne, sedativne, uličarske, netrendovske in breznavlačne narave. Novi album A Martyr’s Reward potrdi, da je veteran potrpežljivo zgradil prepoznavno samosvoja in nevsiljiva zvok in slog, ki jima ni para.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Kultura | Plošča
Londonski dvojec Jungle je leta 2016 udaril premišljeno: sprva anonimno, z markantnimi »uličnimi« videospoti, zaledjem uigranih muzicistov in prvencem zasanjano pesnega soulovskega popa rahlo odtujene vokalne izvedbe. Tretji album prinaša največje slogovne spremembe doslej: prinaša opazna nihanja v tempu, prinaša dva gostujoča vokalista, prinaša več razgibanosti v petje glavnih protagonistov in več življenja v samo muziko. Loving in Stereo se slogovno bolj kot prejšnji izdelki spogleduje z »londonsko novo sceno«, od prepoznavnega sčiščenega disca je ostalo bolj malo, kar je dobrodošla poteza za znamko, ki je doslej stavila tako rekoč na en sam trik. Spolirana, apolitična različica novosoulovske sodobnosti metropole.
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Kultura | Plošča
Trenutni glavni popularizator posodabljanja zvoka turške psihedelije in anatolskega rocka preteklosti domuje v Amsterdamu. Zasedba Altin Gün se je v zadnjih treh letih izjemno hitro prelevila iz drugogodbaške eksotike v popularno festivalsko stalnico. To ji je med drugim uspelo s slogovnim popravkom: vse bolj se je usmerjala proti discu in synth popu. Tudi tokrat, v četrto, že z drugim letošnjim albumom. Âlem je najbolj elektronski izdelek ekipe doslej, psihedelični učinki in rešitve so potisnjeni v ozadje, v ospredju kraljujejo preproste, v uho hiteče sintetizatorske melodije, vsi zaslužki pa gredo ekološki dobrodelni organizaciji Earth Today. Privlačno, zapomnljivo, izčiščeno, naivno in včasih klišejsko.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Kultura | Plošča
Sunkoviti severnoprimorski veter afrobeata in jazza v presledkih dobrih treh let streže s svojim že tretjim albumom. Hitremu tempu izdajanja pritiče tudi hitra muzika, in ta na Pramadi to nedvomno je. Je ognjevito našpičena fankijada z dolgimi kompozicijami tekočih in neštetih zavojev aranžmajskih iznajdljivosti in domiselnosti. Je divjina discipliniranega divjanja z redkimi predahi, z neštetimi pihalskimi izbruhi in številnimi večglasnimi napevi, kar odzvanja občutek komunalnega, kolektivnega ustvarjanja in avtorstva in tako v spomin prikliče razne kolektive afroameriških raziskovanj iz sedemdesetih let. Mini big band Nesesari Kakalulu, katerega člani očitno preživljajo skupaj precej časa, z vsako ploščo učvrščuje ohlapno preciznost uigranosti.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Kultura | Plošča
Politična novinarka Annika Henderson se je ob pomoči producenta skupine Portishead Geoffa Barrowa pred dobrim desetletjem prekvalificirala v deficitarno panogo muziciranja na področju postpunka, duba in wava. Besedila za svoj šele drugi samostojni album Change je pisala sproti, med snemanjem v studiu. To ni brez posledic. Pri kar nekaj posnetkih skoraj neskončno ponavljanje enovrstičnic že načne potrpljenje poslušalca. Prej razdraži kot hipnotizira. Muzika, ki v bolj udarniških delih prikliče duhove vlažnih kleti umetniških kotišč z začetka osemdesetih let, a ki (pretirano) ne šminkira s svojo retro pozo. Pristajal bi ji kakšen ostri rob ali plesni odlomek več ter kakšna mantra emancipiranega razočaranja manj.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Kultura | Plošča
Leon Bridges: Gold-Diggers Sound
Soulovski pevec Leon Bridges streže s tretjim albumom organskega plastenja, umirjenega razpoloženja in počasnejšega tempa. Pevec, kitarist in multiinstrumentalist z juga ZDA je vedno bolj nežno zibal kot kričeče razplesal, nova plošča pa prinaša opaznejšo, a neposiljeno slogovno prevetritev.
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Kultura | Plošča
Pevec z lahkoto prepoznavnega glasu Nick Murphy je pred petimi leti opustil vzdevek, ki ga je (pred tem) hitro izstrelil v sam vrh avstralske pop scene. Pod imenom Chet Faker je že leta 2012 zajahal lestvice s prvencem Built On Glass in sedaj se paradni projekt vrača. Hotel Surrender je nevsiljiva razvlečenka brez zapomnljivih posnetkov in hakeljcev, je baladno zaspana pop elektronika, ki se tu in tam spusti v diskoidno mehak drnec zadržanega poplesavanja. Murphyju je uspelo posneti album, ki se uvidevno sprehodi mimo nas, ne da bi ga sploh opazili. Zanašanje na izpolnjevanje slogovnih pričakovanj težko prinaša nove zamisli in se tokrat izkaže za bledo ziheraštvo sicer res takoj prepoznavnega izraza. Hotel kaj že?!
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Plošča
Dvajset let skupine Katalena prinaša njen deveti album. Eden najprepričljivejših in najdlje hrupajočih domačih gnetilcev, osvežilcev in posodobilcev ljudskega izročila se tokrat – predvidljivo – loti enega večnih motivov človeške civilizacije: kuge in na njo lepljivih tem bolezni, izolacije, solidarnosti, skrbi ... Kot zapoveduje nepisano pravilo, kolektiv tudi tokrat prepriča v kategorijah aranžiranja, tekstopisja in interpretacije. Pesmi so razkošno razdelane, melodično švigajoče in inštrumentalno bogate – toliko bolj zaradi pristavkov godalke Jelene Ždrale –, besedila sežejo do duhovito pronicljivega družbenega komentarja, vokali so suvereno konkretni. S kakšnim izjemno retro zvenečim vrinkom linije klaviatur, klarineta ali kitare.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Plošča
Vince Staples je eden tistih redkih ameriških emsijev, ki so hkrati kredibilni stebri sodobne raperske sredine in neke (manjše) pop ikone mladeži. Njegovi tehnika in vsebina rimoobračanja uživata tudi globoko spoštovanje tako stroke kot raperskih fenov, hkrati pa polni dvorane, njegovo ime je pri vrhu festivalskih plakatov, nastopa v reklamah največjega proizvajalca gazirane pijače, razvija TV-serijo za enega glavnih ponudnikov spletnega pretakanja videovsebin. Je straight edger, ki ne pije alkohola, pametnjakovič, duhovitež, ulični kronist ostrega jezika, pronicljivih in kratkih besednih zloženk, a popolnoma flegmatičnega sloga.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Kultura | Plošča
Skrivnostno izmuzljivi londonski kolektiv SAULT se je z edinstveno namešanko afra, soula, hiphopa ... pojavil pred dvema letoma in potem nametaval album za albumom, med katerimi jih je bilo kar nekaj čislanih in so obveljali za mojstrovine. Trik uspeha popolnoma brez promocijskega pompa ni samo v gibko plesni slogovni kombinatoriki in svojstveni dostavi napevov – pogosto povsem naivnih melodij – ali v duhovito ironičnih, a ostro aktualnih besedilih. Skupina je izdolbla slog zvočne lahkotnosti, s katero se loteva resnih tem. Tudi na albumu NINE, na katerem vešče preleti teme uličnega nasilja, sistemskega rasizma, odvisnosti ... SAULT je bil s prvimi ploščami uganka sveže nevsakdanjosti, zdaj pa že dosledno in suvereno izpolnjuje pričakovanja.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Kultura | Plošča
V hudo gužvo ex-yu-post-punk-indie-rock bendov vstopa iz Ljubljane kričoči Lelee. A le ne gre za popolnega novinca, saj je lani potoval s karavano Klubskega maratona Radia Študent, in le ne gre za popolnega kričača, saj so radijska dostopnost, naivna melodična preprostost, zračnost kitarskega popa ... ključen del njegovega izraza. Čuka bije pumpa je plošček za dani letni čas in je pletenica spevnosti in hrupa, čeprav več časa vztraja na strani prvega. Neprestano pa se prepletata tudi glavna vokala basistke Jelene Rusjan in kitarista Damjana Manevskega in prav ta kombinatorika daje ustroju nujni dozi prepoznavnosti in razgibanosti. Naredi-sam garažni »ne pop ne alter«, ob katerem si lahko neprestano žvižgaš.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Kultura | Plošča
Eno glavnih imen precej živahne širše avstralske in ožje melbournske scene novega soula si je za snemanje tretjega albuma vzelo kar nekaj časa. Razlogov je več, počasnost pa se je izplačala. Mood Valiant je namreč najbolj kompleksen, a hkrati mehko tekoč izdelek zasedbe Hiatus Kaiyote doslej. Je album vedrega razpoloženja, bogatega zvočnega plastenja, samozavestne tehnične dovršenosti ... Pomembno vlogo pri njegovem nastanku je imel precej nepričakovani gost: brazilski veteran Arthur Verocai, ki je poskrbel za pristavek godal in pihal na nosilni singlici. Prav ta izkušnja je ključno vplivala na zaključna dela plošče. Čudovito zaranžiran in sončen soul pop s kakšnim over the top trenutkom.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Kultura | Plošča
King Gizzard & The Lizzard Wizzard: Butterfly 3000
King Gizzard & The Lizzard Wizzard je novi Frank Zappa. Avstralska skupina rockovske psihedelije je v pičlih devetih letih prilezla do albuma številka osemnajst. Če je v preteklosti vedno znova (in vedno drugače!) znala drzno gnesti sicer precej rigidni kitarski kanon v svoj prid, pa je Butterfly 3000 spet nekaj svojega: je lahkotno, melodično, pretežno synthovsko in med seboj povezano poslušanje. Razpoloženje je vedro, tripaških izletov v vesolje efektov je malo. Kar pa ne pomeni, da so Gizzardi končno pristali na Zemlji – še zmeraj lebdijo, tokrat malce nižje, brezbrižno v mehkih oblakih dream popa. Dobesedno, saj pevec Stu Mackenzie pogosto sanjari prav o sanjah. Diverziteta je edina možnost prihodnosti ...
