Borka
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Kultura | Plošča
Tyler, The Creator: Scum Fuck Flower Boy
Tyler, The Creator je zvezdnik generacije. Dokaz za to je, da je deležen prevelike pozornosti. Secirajo se vsak njegov zapis na Twitterju, vsaka izjava, vsak premik. To je v preteklosti temeljito izrabljal za samopromocijo. Za šok, polemiko, spornost. Z grobimi izjavami se je postavil v vlogo ignoranta, najbolj pozornost zbujajoče pa v vlogo homofoba. A zdaj naj bi na novi plošči namigoval ... da je gej! Ali vsaj, da so mu všeč moški. Predvsem pa se zdi, da je naveličan. Rapa in ogromno tudi poje o osamljenosti, izoliranosti, avtomobilih. O dolgočasju, banalnosti. Najstniška jeza je precej skopnela, udarec distorzije in preklinjanje so zamenjali novosoulovske linije in napevi. Počasni, težki ritmi so še zmeraj tu. Spretna plošč a , ki pa si jo le stežka zapomnimo.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Kultura | Plošča
Chaz Bundick se je od leta 2010, ko je izdal prvenec Causers of This, večkrat levil. Začel je kot producent instrumentalnega chill-synth-hopa, potem z različnimi slogovnimi zasuki postal manjša zvezda med sodobnimi vokalisti. Nekaj pa ga je vedno spremljalo: izrazita pop senzibilnost ali izostren občutek za pisanje skladb z apilom. Nova plošča Boo Boo je skupek trendov: je indie, je izrazito »80’s«, malo rocka, malo elektronike. Brez naglice ali ihtavosti. Je sanjavi pop, ravno prav retro in ravno prav drugačen kozmetični odklon za manj raziskovalna ušesa in preveč standarden za alternativo. Je počasni tok ležerne Kalifornije, baladni kupček klišejskih ritmičnih prehodov, ki nikakor ne dobi zaleta. Brezhibna enoličnost.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Kultura | Plošča
Shabazz Palaces: Quazarz Born on a Gangster Star & Quazarz vs. The Jealous Machines
Shabazz Palaces ni edini protagonist čudaškega, afro-kozmičnega, impro-elektronskega in abstraktnega hiphopa. Je pa najopaznejši. Dvojec je v zadnjih osmih letih premikal oziroma krivil meje udobja naših poslušalskih razvad, zdaj pa streže s hkratnima ploščama, s katerima nas odpelje na popotovanje v črna, neraziskana, a tudi ne več čisto neznana območja.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Kultura | Plošča
Heroj Snapchata, mojster brezpomenskih krilatic, neskončni vir navdihujočih citatov in splošnih nasvetov za uspeh, modrosti, ki jih sicer najlažje najdemo v kitajskih piškotih. Neutrudni ameriški samopromotor Dj Khaled streže že z deseto ploščo, na kateri je hvaležen. Predvsem za sina, ki ga je seveda moral dati tudi na naslovnico, a prav tako za uspeh. Ta se kaže na neskončnem seznamu gostujočih vokalistov, od Rihanne do Migosov, Guccija in najbolj znanega glasbenega para, Beyonce in Jay Z-ja. Ne manjka nihče. Tako kot je gneča med nastopajočimi, je gneča tudi v zvoku. Grateful je sestavljanka slogov, ki se nikakor ne sestavi. Ne, ker bi kakšen košček manjkal, ampak ker jih je pošteno preveč. Kompilacija zmede.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Kultura | Plošča
Limonada se nadaljuje. Potem ko naj bi bila ameriška zvezdnica Beyoncé na zadnji plošči Lemonade moža, poslovneža, podjetnika, »inovatorja«, samorastniškega bogataša, tudi raperja Jay-Z-ja »kregala« zaradi nezvestobe, on sedaj odgovarja s kesanjem in opravičilom. 4:44 je po popolni pretencioznosti prejšnje plošče Magna Carta ... pravo posipanje s pepelom, korak nazaj h klasičnemu zvoku in soulovskim semplom newyorškega rapa. Je premišljen, razumen in skromen projekt praznovanja »črnskosti«, ki bo nedvomno pokazal, da fokusiranost in jedrnatost delujeta bolje od objestnega hajpanja. Družinske zdrahe zvezdnikov se prodajajo bolje kot glasba – na plošči, katere presežek najdemo v iznajdljivem obračanju semplov producenta No I. D.-ja.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Kultura | Plošča
V Los Angelesu delujoči kolektiv in samooklicani prvi »vseameriški boy band« BROCKHAMPTON je skupek klišejev, kaj pomeni biti trendovska raperska ekipa v letu 2017: imajo videospote z retro vinjeto, obnašajo in oblačijo se blesavo, vodja Kevin Abstract ima oddajo na Vicelandu. Vse, od svojega imena do naslova nove plošče in vseh posnetkov na njej, pišejo z velikimi tiskanimi črkami. So »kreativci«, ki rapajo, pojejo, producirajo, dizajnirajo, fotografirajo. Na papirju torej neresneži, ki ne ravno izvirno zapolnjujejo luknjo po razpadu kolektiva Odd Future. Prvenec SATURATION z nekaj fokusiranimi udarci tovrstne označbe sicer utiša, a mešanica bangerjev in (akustičnih) pjevalic na koncu pusti voden okus. Študentski rap.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Kultura | Plošča
Vince Staples: Big Fish Theory
Intervjuji, ki jih je Vince Staples dajal v mesecih pred izidom svoje druge plošče, so zveneli tako zeitgeistovsko. Raper z zahodne obale ZDA je v značilnem slogu ravninsko artikuliranega hitrostnega gobezdanja nametaval mešanico lucidnih asociacij, samohvale in samoironije, čistega trolanja in resne kritike. Med sijajno parolo in čistim nesmislom je postavil le kakšno besedo ali ločilo. Večkrat se je bilo težko odločiti, ali gre za prvo ali drugo. Včasih je navdušil, včasih nasmejal, pogosteje samo zmedel, ključno pa je, da je bilo vse skupaj zelo težko natančno spremljati.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Kultura | Plošča
Medtem ko že kakšno desetletje nestrpno čakamo na novo ploščo dvojca Outkast, kar se zna še precej zavleči, se moramo zadovoljiti predvsem s ploščami založniško bolj fokusiranega od njegovih dveh članov, Big Boia. Ta je v preteklosti že večkrat dokazal, da zna tudi sam poskrbeti za nenavadne, a privlačne in antologijske kose rapa juga ZDA, njegova nova plošča pa je nihajoči skupek zadetkov v polno in prazno. Boomiverse odlikuje nekaj domiselnih stilskih vinjet, pokvarita pa ga vsaj dva resna felerja plastično-generičnega popa. Gostovanja Guccija Mana, Killer Mika, Snoop Dogga ... so na mestu, a ne postrežejo z ničimer nepozabnim. Projekt, ki prevečkrat sledi konvencijam zvoka radijskih valov, namesto da bi jih vsaj malo krivil in obračal.
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Kultura | Plošča
Solána Rowe ali SZA, mlada pripadnica zvezdniške raperske ekipe TDE, je s prvencem čakala dolgo. Vmes je že skoraj skočila z vrtiljaka glasbene industrije. Zdaj je postregla s ploščo sladko melodičnega, mičnega in mirnega toka, z R & B-jem ali novim soulom brezhibne biološke pridelave, ki je posledica studijskega muziciranja in pridiha 90. let. In čeprav v enem od posnetkov o sebi pravi ravno nasprotno, pevka izstopa zaradi svoje navadnosti. Nenavadna je, ker je tako navadna. Ker kadi džointe, meče fante iz stanovanja, gleda serijo Narcos in, najpomembnejše, ker odkrito govori o svoji negotovosti pri vživljanju v vlogo pop vokalistke. CTRL je bil živčno pričakovan, a je nepompozen, skuliran in nebahav.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Kultura | Plošča
Dan Auerbach: Waiting on a Song
Žlahtno-sočen retro slog, s katerim sta stregla soul-funk založba Daptone in popularizator Mark Ronson, ni več »novica s prve strani«, prav tako ne R & B-jevska dratanja Jacka Whita in dvojca The Black Keys. Polovica tega, Dan Auerbach, pevec in kitarist, ki obvlada tudi studijska opravila, se te ugotovitve očitno zelo dobro zaveda. Na novem samostojnem albumu opusti vso kričečo distorzijo, vso zapacano zrnatost in se loti čisto klasičnega popevkarstva tako popolne produkcije, da posnetki zvenijo že generično, kakor da jih vlečemo iz kakšne knjižnice za televizijske oglase in ne s prave plošče. Pop-soul-folkrock, kot se je stregel včasih, a s pomembno podrobnostjo: da je izžet in torej brez vsakega soka.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Kultura | Plošča
Omar Souleyman: To Syria, With Love
Ko se je Omar Souleyman pred desetletjem pojavil na radarju trendovskih medijev, je navdušil predvsem s surovo neposrednostjo zvoka. S kričečim, prežganim, distorziranim vokalom in nizkokakovostnim šumom kasetnega traku. Sirski pevec pop folka, mešanice domačega dabkeja in različnih sosednjih regijskih (od kurdskih pa do iraških) izrazov, se je svetovnemu občinstvu predstavil s serijo kompilacij svoje muzike, prvo »pravo« ploščo Wenu Wenu pa izdal šele leta 2013, torej kar precej časa po tistem, ko je že postal festivalska zanimivost ali stalnica. Kar je zavajajoče. Namreč, od leta 1994, ko je začel občasno nastopati na porokah, pa do mednarodnega preboja, se je nabralo kar neverjetnih petsto kaset z njegovo glasbo. Posnetkov nastopov v živo, albumov, neuradnih zbirk ... le da je vsa ta glasba ostala zelo lokalna.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Kultura | Plošča
The Heliocentrics: A World of Masks
Člani skupine The Heliocentrics so »znalci«. Znajo poskrbeti za žlahtni žmoht in natančno naštudirati različne zahtevne sloge. Njihovih storitev si zato želijo številni, dobijo pa jih le izbrani; sodelovali so s precej različnimi izvajalci – Dj Shadowom, Mulatujem Astatkejem, Gaslamp Killerjem ... S četrto ploščo plujejo še globlje v neznane kotičke jazza, psihedelije in krautrocka, s seboj na pot pa vzamejo mlado slovaško pevko Barboro Patkovo. A World of Masks je še ena popolnoma zatripana plošča v kraljestvu analognega, je zvočna perfekcija, ohlapna v formi in konkretna v dostavi. Improvizacije in raziskovanje v vesolju gruva.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Kultura | Plošča
Sevdaliza je iranska pevka, ki že tako rekoč vse življenje živi na Nizozemskem, kjer je bila celo članica državne košarkarske reprezentance. A šport je obesila na klin, se sama začela učiti petja in že po prvih EP-jih je bilo jasno, da je tu njena prihodnost. Oboževalci počasnejšega, meglenega elektropopa pa so njen prvenec nestrpno pričakovali vsaj toliko zaradi impresivnih videov kot zaradi same glasbe. ISON je plošča, ki zaradi prevladujočih upočasnjenih brejkov spomni na eksplozijo (bristolske) pop melanholije izpred dveh desetletij, ironija pa je v tem, da prav zaradi »polretro« sloga izstopa iz množice sodobnih, »napredno mislečih« R & B-izvajalk in zato zveni osvežujoče. Ne gre pa seveda brez pretiranih odmevov in debelih plasti godal.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Kultura | Plošča
Blondie je tista skupina, ki je nekoč gradila most med kultnimi newyorškimi klubi in čisto pravim popom, in tista, ki je najelegantneje povzela presek mestnega downtown umetniškega novega vala in bronxovskega rapa. Po zgodnjem razpadu, ponovni združitvi in stilskih obratih se vrača z 11. albumom. Ta je izrazito bendovsko retro in na njem sta Debbie Harry in Chris Stein glavnino materiala zaupala kar gostujočim peresom – zvezdnikom, kot so Dev Hynes (Blood Orange), Charlie XCX in Sia. Na kratko se pojavi celo še ena newyorška legenda Laurie Anderson. Pollinator je plošča »singalong« refrenov – med žlahtnim in zastarelim, med synth popom in pop rockom, a v delih, ki gredo bolj v korak s časom, zveni nerodno.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Kultura | Plošča
Šuljo je nedvomno eden najizkušenejših producentov, ko govorimo o slovenskem rapu. Na njegove beate so rime pljunili številni domači in celo tuji rimači, še največkrat pa člani njegove matične ekipe, štajerski udarniki Tekochee Kru. Pred nekaj leti se je odločil, da je dovolj nakladanja, in se preizkusil v instrumentalni formi. Sam, brez raperjev; tako je nastal »raziskovalni« prvenec Green Winter.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Kultura | Plošča
Katja Šulc: Kamlisajlan Remixed
Zbirke remiksov so vse prepogosto zvočno grobo nametani kupčki, kjer vsak povabljeni producent ali remikser pač demonstrira slog, po katerem je znan. A paket premetank zadnje plošče pevke Katje Šulc ni te sorte. Njena lanska plošča Kamlisajlan je bila natančna študija sodobne romske poezije v domiselni, nenavadni in povsem akustični preobleki, sedaj pa je dobila drugi del, elektronski alter ego ali pa elektronsko preobrazbo. Remiksi remiksa torej. Za predelave je poskrbel posrečen nabor domačih in tujih mojstrov, in čeprav bi bile skladbe žanrsko težko bolj različne, saj segajo od klasičnega drum ‘n’ bassa do electro cumbie, duba, počasnih obratov in ravnejših ritmik, povsem tekoče in logično dopolnijo in tudi sklenejo glasbeničino fino lepljenko tradicij.
-
5. 5. 2017 | Mladina 18 | Kultura | Plošča
Peti album pevke Leslie Feist prihaja deset let po njeni nepričakovani osvojitvi kanadskih vrhov in svetovnega pop miljeja na krilih singlice 1234 in plošče The Reminder. Pleasure je še ena potrditev, da njene ambicije sežejo krepko preko luštkanih štiklov, ugodnih za pospešeno rast na spletu in masovnejšo potrošnjo. Je prostorni album, ki diha in na katerem ne slišimo nobenega odvečnega elementa. Je album, ki raziskuje »emocionalne meje, osamljenost, skrivnosti ...«, a ne zveni zamorjeno. Na trenutke zveni »naredi-sam-ovsko« šumeče, na druge spominja na opus PJ Harvey, na tretje gre za klasični kitarski folk. Z značilnimi spremljevalnimi vokali. Premišljen piš svežine kanadske prerije.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Kultura | Plošča
El Michels Affair: Return to the 37th Chamber
Newyorška skupina instrumentalnega retro soula El Michels Affair se je še drugič spoprijela z zgodnjim opusom kultne skupine Wu-Tang Clan. Spet se je poklonila zrnati in surovi produkciji wu-tangovskega veleuma RZA-ja in ponudila večinoma instrumentalne predelave, domiselne priredbe zvoka, ki je zaznamoval hiphop sredine devetdesetih let. V prvo ji je to uspelo lucidno in navdušujoče, v drugo pa doseže skoraj isto. Ne popolnoma, saj je tokrat kljub vsemu šumenju analognega pristopa in magnetofonskega traku priredbe le preveč sčistila. Vrnitev v šaolinsko šolo je preveč dodelan, preveč premišljen izdelek in prav zato izgubi košček stika z nepopolnostjo in nekonvencionalnostjo izvirnika.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Kultura | Plošča
Že samo pogled na »špillisto« nove plošče zvezdniškega raperja Kendricka Lamarja razkrije (ponovno) velikopoteznost. Kot da gromki, »veliki«, tematski, enobesedni naslovi (smrtni grehi, vrline, Bog) ne bi bili dovolj, so zapisani še z velikimi tiskanimi črkami. A Lamar pač nikoli ni bil skromen ali malenkosten, vedno je rapal gosto, nametaval kup zamisli, zgodb, kup zvočnih plasti. Vedno je bil tudi večplasten, konceptualen, versko razpoložen in ulično neposreden. Izrazite spremembe ritma in toka rapanja znotraj posameznih posnetkov, epski citati, skriti pomeni, miniaturne reference in tehnično brezhibne ostre rime ... vse to so metode in triki, s katerimi se je K-Dot prelevil v Lamarja in se ustoličil kot najbolj izpopolnjen ali celovit raper sodobne ere.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16 | Kultura | Plošča
Skupina Little Dragon s približno desetletno založniško kilometrino je švedski prispevek k visokemu valu ponovne popularizacije zvoka osemdesetih let v elektronskem popu. Slogovno vse bolj uniformno, tehnično vse bolj suvereno – na petem albumu se zasedba še enkrat potunka v retro trendovske vode in prikaže obvladanje forme, ne pa tudi kakšne pretirano sveže zamisli. Plesno, a prav nič divje, nežno zibajoče se in rahlo zasanjano odtujeno. Pevka Yukimi Nagano vsakič znova očara s hladnim pišem glasu, ki se nikoli ne sname z vajeti predvidljivosti, pogrešamo pa tudi nekaj naivnosti iz začetnih let. Season High je ravnina, je mrtvi tek brez vrhuncev in je prevečkrat preprosto dolgčas.
-
14. 4. 2017 | Mladina 15 | Kultura | Plošča
Ibibio Sound Machine je osemčlanski multikulti zvočni udarec, ki ga vodi nigerijska pevka Eno Williams. Pred tremi leti se je na krilih prvenca hitro uveljavil kot učinkovit požigalec odrskih desk, z drugim albumom pa meri bolj v sredino. Uyai je sicer nenavaden miks zahodnoafriškega highlifa, rocka, new wava, elektronike in novega disca, a z očitnimi pop težnjami. Čeprav je glavnina izrazito plesna, je skupina v logičnih razmikih zraven vtihotapila tudi počasnejše kose, predvsem pa naredi vtis organizacija zvoka, saj baročnemu naboru elementov navkljub plošča ne deluje pretirano nasičeno. Sodobna afro-electro produkcija »po regelcih«, ki vseeno štrli iz okvirjev, zaradi markantne voditeljice in tudi zaradi synthovskih domislic.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Kultura | Plošča
Roc Marciano: Rosebudd’s Revenge
Pri ponovni oživitvi newyorške raperske scene, ki jo občudujemo zadnjih pet let, močno izstopa »noirovski« opisovalec zrnatih mestnih utrinkov, pripovedovalec sivih kriminalnih zgodb. Veteran Roc Marciano je potrpežljivo dočakal svoj trenutek šele leta 2010, ko se je zdelo, da se je pojavil od nikoder in zgnetel nišo natančno monotonega in lahkega, a nič kaj lahkotnega nametavanja rim in lebdečih beatov, ki so v resnici svoje nasprotje, saj so pogosto narejeni kar brez bobnov, kot neskončne, preproste in neverjetno učinkovite zanke. Album Rosebudd’s Revenge je še ena demonstracija edinstvenega toka, je temačno barvita pripoved, nastala v sencah New Yorka, in bo eden raperskih vrhuncev letošnjega leta.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Kultura | Plošča
Zgodba skupine Jamiroquai se začne leta 1992, ko je pevec Jay Kay – verjetno razočaran, ker po avdiciji za glavnega vokalista zasedbe Brand New Heavies ni dobil službe – stvari vzel v svoje roke. To so bili časi vzpona londonskega sloga acid jazza in tudi Jamiroquai je bil izrazit predstavnik živahne scene, navsezadnje je prvo singlico izdal pri njenem temeljnem kamnu, kultni založbi Acid Jazz. Sledili so ekološki vzpon med zvezde, prvenec Emergency on Planet Earth, nato vrnitev vesoljskega kavboja (druga plošča The Return of the Space Cowboy), ob prelomu tisočletja pa počasi mrtvi tek pop predvidljivosti. A z vsaj enim obveznim absolutnim hitom na vsakem albumu.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Kultura | Plošča
Čeprav so zlati časi kultnega newyorškega raperskega kolektiva Wu-Tang Clan že zdavnaj mimo, nekateri od članov zasedbe glavo še zmeraj čvrsto držijo nad gladino. Poleg Ghostface Kille jo ima najviše nedvomno Raekwon, zloglasni pripovedovalec gangsterskih anekdot z napačne strani tračnic in iz podzemlja kriminala. The Wild je njegov prvi pravi album, na katerem ne slišimo niti enega od tovarišev iz stare ekipe, prav tako ne slišimo pretirano veliko drugih gostov. Ravno prav. Plošča zveni osredotočeno in kompaktno, je racionalni korak nazaj k bolj klasični formi. Je zrnat, neokrancljan, bolj »starošolski« in manj polikan, čeprav ne pretirano »wu-tangovski« paket in je Raejeva najprepričljivejša plošča v zadnjem desetletju.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Kultura | Plošča
Xiu Xiu je bend ekstremov. Hrupnih izbruhov in subtilnih šepetanj. Distorzije in mojstrske produkcije. Divjih aranžmajev in plesnih udarcev. Ker združuje nezdružljivo oziroma široko panoramo od hrupa do elektronike in ker v številne projekte pogosto vpleta različne koncepte, ga oznake, kot so »avant-garda«, »eksperimentala« in celo »art rock«, pač niso mogle zgrešiti. Nova plošča prihaja kot produkt izjemno plodnega obdobja skupine in je čvrst, osredotočen povzetek približno petnajstletnega delovanja. Je srečanje industrijskega korakanja, strašljivih vrhuncev in heroinskega sproščanja z neprijetno intrigantnim glasom frontmana Jamieja Stewarta v ospredju in z legendo newyorške queer scene Vaginalom Davisom med gosti. Kmalu ponovno v Ljubljani.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Kultura | Plošča
José James: Love In a Time Of Madness
José James je predstavnik mlajše generacije v klasični disciplini vokalistov »črne muzike«, ki se je kaj hitro prebil v prvo ligo jazzovskega posla. Z novim albumom naj bi se zgodila ključna preobrazba, celo »ponovno rojstvo«: James raje kot po jazzovskih štiklih poseže po trendovskem R & B-ju, s čimer želi doseči širše, recimo mlajše občinstvo. A to je nekoč precej uspešneje že dosegel, ko se je na drugem albumu Blackmagic povezal z različnimi aktualnimi producenti elektronike. Vendar obstaja ključna razlika: takrat je zavil tudi v glasbeno podzemlje, tokrat pa ostaja v varnem objemu spoliranega in pravilnega. Sedaj, ko pop-snema, se zdi, da tudi bolj po-snema, kot narekuje. Tako neprivlačno žametno, da kar zdrsne mimo ušes.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Kultura | Plošča
Boben, bas in strupeno bevskanje antipevca Jasona Williamsona. To je do kosti oguljen zvok nottinghamskega post-elektro-punk dvojca Sleaford Mods (poleg Williamsona ga sestavlja še Andrew Fearn), ki nas že leta dreza s preprostostjo, iskrenostjo in necenzuriranostjo. Vse, kar je v britanski družbi sprijenega in sprevrženega, najlaže slišite tako, da si predvajate enega njegovih albumov. English Tapas je še en udarec jebivetrske tečnobe, ki za čuda še ni izgubila naboja, saj vsebine za šankovsko nerganje preprosto ne zmanjka. Ravno nasprotno, drek se samo kopiči. Dvojec se kronično ponavlja, se ne razvija in ne ponuja ničesar novega, a je tako grobo drugačen od vsega drugega, kar trenutno prihaja iz Velike Britanije, da še zmeraj zveni močno.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Kultura | Plošča
Future je vzorčni primer novodobnega raperja, nad katerim »stara šola« benti, češ da njegovega rapanja sploh nihče ne razume. O tem so padali štosi, skeči in celo resnejše polemike. Vendar je prav Future eden redkih traperskih osvajalcev vrhov lestvic, ki mu »stara šola« ali ortodoksni raperji priznavajo, da ni diletant, da zna tudi rapati, da je kredibilen. Namreč, pot je začel v ekipi Dungeon Family, ki je predstavljala ogromen del revolucionarnega »južnjaškega zvoka« in nam je dala kultne izdelke zasedb Goodie Mob in Outkast. Tako je na prvih posnetkih zvenel tudi Future.
-
Thundercat je obvladač. Obvladač bas kitare in skladanja komadov z apilom. Zabrenkati zna po zelo različnih žanrih, od trash metala (s skupino Suicidal Tendencies) do toplega novega soula (z Eryko Badu). Rob neba je dosegel s funkcijo nekakšnega »glasbenega šefa« zadnjega albuma Kendricka Lamarja. S tretjo ploščo pa spet brodi po vokalni formi, skoraj popevki, baladni »finoči« jazza, soula in popa. Drunk je plošča o nočnih potepanjih z ogromno zafrkantskih, že prav blesavih vložkov in z lahkotnimi besedili, a tudi s kakšnim političnim trenutkom. Album ležernega toka in hkrati z redko bolj divjo basovsko demonstracijo. Thundercat bas drgne nadvse spretno, malo manj prepričljivo pa zategne svoj falzet.
-
Po imidžu eden najmanj značilnih, najmanj klišejskih ameriških raperjev Jonwayne (pri katerem smo navajeni, da nastopa kar v sandalah) sodi v tisto redko kategorijo raperjev, ki si znajo podlage suvereno odtapkati kar sami, a pred dvema letoma je oznanil umik s scene. Bilo je ravno takrat, ko je dobil konkreten zalet. Razlog je bila telesna in duševna slaba kondicija, povezana tudi s čezmernim alkoholiziranjem. S težavami se sedaj spoprijema na povratnem samoterapevtskem albumu, na katerem govori o odtujenosti, osamljenosti, brezvoljnosti, razočaranju. Na papirju kar dolgočasno in otožno, na posluh pa niti ne. Počasni, nevsiljivi, za koncertno rabo nehvaležni biti v službi neskončne samorefleksije raperja, ki se zna igrati z besedami.
