Jure Trampuš
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Družba
Takojšen odgovor 2016 je večnacionalna mednarodna vojaška vaja, v kateri je sodelovalo skoraj 2000 vojakov iz Slovenije, Albanije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, s Kosova, iz Makedonije, Črne gore, Velike Britanije in prav tako velikih ZDA. Vaja je imela več faz, ena izmed njih je temeljila na scenariju »humanitarne asistence«, ki je potekal takole: nekje ob meji je bila postavljena kontrolna točka, kjer so begunci poskušali priti v drugo državo. Razlog za njihov eksodus so bili »večji vojaški spopadi«. Vojski jih je skupaj s policijo uspelo ukrotiti, medtem pa so se od nekod pojavili lokalni nasilni protestniki z napisi »Tukaj je naša zemlja«. V tej nadzorovani zmedi je nekaj počilo, eden izmed beguncev se je »zaradi strahu pred odkritjem« razstrelil, ranjenih je bilo osem ljudi. Vojska jih je s helikopterji prepeljala v mobilno bolnišnico, medtem pa so vojaki s Kosova ob pomoči slovenske specialne policijske enote obvladali še dva, v bližini skrita terorista.
-
16. 9. 2016 | Mladina 37 | Politika
Pred dobrim letom dni, na začetku lanskega septembra, se je v morju utopil triletni Alan Kurdi, deček iz razrušenega Kobanija. Umrl je na poti do dostojnega življenja. Svetovna javnost se je zganila, podoba utopljenega otroka je pretresala medije, ljudje so po družbenih omrežjih pisali ogorčene sestavke, risali užaloščene angele, točili virtualne solze. »Zdaj bo drugače,« so pravili, »politika, prebudi se!«
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Družba
Če poenostavimo, je nekoč veljalo, da si lahko otroci iz nižjih slojev, rojeni v neprivilegiranih okoljih, staršem delavcev, s šolanjem izboljšajo socialni status. Če so recimo starši končali zgolj osnovno šolo (in zato delali na slabše plačanih delovnih mestih), so njihovi otroci končali srednjo šolo, vnuki fakulteto. Ena generacija je v poprečju naredila en korak na lestvici izobraževanja. To je bil pravzaprav smisel javnega šolstva: ponuditi enake možnosti izobraževanje za vse, ne glede na družinsko, kulturno ali kakršnokoli drugo izhodišče. Bile so izjeme, otroci iz privilegiranih družin so imeli, to velja tudi danes, vedno lažji dostop do elitnejših študijev, a poskušalo se je zgraditi sistem pravičnosti.
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Politika
Ko je pred nekaj meseci potekal krški kongres Iniciative za demokratični socializem in se končal z nesklepčnostjo in fizičnimi prerivanjem, sta bili možnosti dve. Prva je bila razpad IDS, pomembnega člana koalicije Združene levice, politične skupine, ki ima v parlamentu svoje poslance, druga poenotenje in nadaljevanje skupne politične poti. Danes, tri mesece kasneje, še vedno ni jasno, kaj se bo zgodilo. Različne struje v IDS so se poenotile, da bo iniciativa izpeljala dopisni kongres in na njem potrdila nove organe vodenja in finančni načrt. Ti organi naj bi potem dobili mandat za politične odločitve. Dopisni kongres se je začel 6. julija, uradni izidi pa naj bi bili znani najkasneje do 25. julija, morebiti že prihodnje dni, če bo glasove oddalo dovolj članov IDS.
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Politika
Tudi letos so v spomin na »pogumne može in žene, ki so se uprli komunističnemu nasilju,« v Šentjoštu nad Horjulom, kjer so leta 1942 organizirali prvo vaško stražo, pripravili posebno slovesnost in mašo, ki jo je tokrat »daroval« kardinal Franc Rode. Šlo je za komemorativni dogodek verske narave, že v izhodišču zaznamovan s protipartizanstvom, enostranskim pogledom na drugo svetovno vojno in dogajanje v njej. A četudi besede kardinala Rodeta, ki jih je izrekel med pridigo, razumemo v tem kontekstu, je njegova pridiga tolikšno poenostavljanje, da potrebuje nekaj hladne pozornosti. Ne zaradi vernikov, ki so bili zbrani pri Kapeli mučencev, ne zaradi domačinov, svojcev pobitih, pač pa, ker kardinalov pogled ni osamljen. Njegova logika manihejske delitve med dobrim in zlom je politični program.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Politika
Slovenec, generalpodpolkovnik, Marjan Čad, je bil leta 1991 poveljnik 13. reškega korpusa JLA. 25. junija, dan pred proslavo na Trgu republike, so ga poklical na sedež 5. armadnega območja v Zagrebu. Sestanek je sklical tedanji načelnik štaba general Dobrašin Praščević. Na dnevnem redu sta bila posebna depeša Veljka Kadijevića in ukaz za zavarovanje državne meje SFRJ.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Politika
Pogovor z Miho Butaro, poveljnikom, ki je med vojno zavrnil ukaz za napad na ljubljanske vojašnice in bil zato odstavljen.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Politika
Karl Erjavec je utelešenje novodobne slovenske politike. Prijazen, nasmejan, človek za vsa ministrstva, lahko bi bil tudi fikus, izredno ambiciozen in spreten med pogajanji, a hkrati brezsramno izsiljevalski in prostodušno iskren v zagovarjanju lastnih interesov. Če finančni minister ne želi povečati pokojnin, bi povzročil vladno krizo. Če se obotavlja glede rekreativnega dodatka, bi zapustil koalicijo. Če mu predsednik vlade ukaže, naj odide, raje vse do konca javnosti pojasnjuje, da se zaradi kant pač ne odhaja …
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Politika
Zgodba o Toniju (Antonu) Mrlaku, pilotu helikopterja, ki so ga med osamosvojitveno vojno sestrelili nad Ljubljano, je ena od najbolj žalostnih zgodb slovenske osamosvojitve. Ne samo zato, ker je Mrlak skupaj z Makedoncem Bojančetom Sibinovskim tistega dne prevažal kruh. Ne zato, ker se je skupaj še z nekaterimi drugimi pogovarjal o prestopu na slovensko stran. In tudi ne zato, ker so njegovi svojci desetletje čakali, da država formalnopravno prizna status padlega.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Politika
Andrej Čuš, tisti mladi poslanec SDS, ki se je pred leti v državni zbor prebil le zato, ker je nadomestil goljufivega Branka Mariniča, je dejal, da mu je dovolj. Zapustil je poslansko skupino SDS, zapustil Janeza Janšo in se odpravil na samostojno poslansko pot. Kot pravi, je razlog za razhod napačna politika, ki jo gojijo v njegovi nekdanji stranki. Motijo ga izleti v zgodovino, moti ga obsesija s Kučanom, manihejstvo, zarotništvo, moti ga, da poslanci SDS dobijo navodila, kako naj glasujejo. V stranki, ki jo je zapustil, so se glede na standarde, kakršne so postavili v zadnjih letih, odzvali zadržano. Čuša naj bi bilo k odhodu spodbudilo to, da pri »evidentiranju za kandidiranje na naslednjih volitvah ni dobil podpore vseh odborov v volilnem okraju«, stranka pa ga sedaj poziva, naj vrne denar, ki ga je porabila za njegovo predvolilno kampanjo. Šlo naj bi torej za prerivanje, SDS pa še nikoli ni bila tako močna, kot je zdaj. Andrej Čuš je sicer na zadnjih volitvah v ptujski volilni enoti zbral 25 odstotkov glasov, kar je solidna, a za volilni okraj s takšno izvoljivostjo ne zelo bleščeča podpora.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Družba
Te dni je Slovenijo obiskal dr. Manfred Spitzer, avtor knjige Digitalna demenca. Gre za nekaj let staro uspešnico, slovenski prevod je izšel pri Mohorjevi založbi, medijski pokrovitelj predavanja v Cankarjevem domu pa je bila Založba Družina. Profesorjeva teza je preprosta, pretirana raba informacijskih tehnologij, računalnikov, tablic, mobilnih telefonov lahko okvari otroške možgane, nepovratno, usodno, digitalni mediji škodujejo umu, povzročajo odtujenost, govorne težave, stres, depresijo. Gre za moralno paniko, Spitzer resda obravnava mladoletne paciente, ki so odvisni od računalniških tehnologij, a to ne pomeni, da odvisnost povzroča tehnologija. Različne raziskave dokazujejo, da je odvisnost od interneta ali iger najpogosteje posledica drugih neskladji ali motenj, recimo duševnih, socialnih težav, ne tehnologije same.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Politika
Kar je objavil Greenpeace, ni nikakršno presenečenje, stališča EU, predvsem pa ZDA, tam so bili vedno odkriti, so bila znana že vnaprej, razkrito je le potrdilo našega opozorila. Navedbe komisarke so poskus, da se stvari pomirijo. Dejansko ni tako. Ne gre torej za izvorna ameriška pogajalska izhodišča, za delovne dokumente, razkrita je bila edina različica enotnega, skupnega besedila sporazuma. Seveda je precej stvari v oglatih oklepajih, podrobnosti se bodo spreminjale, ampak temelji, pot, smisel sporazuma bodo ostali isti. Na boljše ne bo šlo. Z vidika potrošnika, ljudi, bo šlo kvečjemu na slabše.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Kultura
Vzdušje je srednje napeto, ura je štiri popoldne, zunaj dežuje. Državniki sedijo za mizo, na desni strani je Dimitrij Rupel, na levi Janez Janša in Igor Bavčar, vmes, na sredini, Milan Kučan, ki vodi sestanek, zraven neopazno prikimava in spušča sarkastične pripombe Janez Drnovšek. Herman Rigelnik je vseskozi tiho. Sestanek se je zgodil 6. januarja 1993. Sklical ga je tedanji predsednik Slovenije Kučan, njegov namen pa je bil med drugim razčistiti vprašanje tihotapljenja in preprodaje orožja Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Po sestanku je nastal magnetogram, nosil je oznako državna tajnost – strogo zaupno. Danes oznake nima več, informacijska pooblaščenka je oznako tajnosti preklicala, objavil ga je Matjaž Frangež v svoji knjigi Kaj nam pa morete, sedaj se je magnetogram preselil v gledališče.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Politika
Luka Mesec, poslanska skupina, podporniki, volivci, člani koalicije Združena levica, ki se je pred letom in pol presenetljivo uvrstila v parlament, so se znašli pred dilemo. Iniciativa za demokratični socializem, eden od konstitutivnih, najprodornejših delov Združene levice, je imela pred dnevi kongres v Krškem. Končal se je klavrno, pa ne zaradi nesklepčnosti, ampak zaradi prepirov, groženj, lahko bi rekli »netovariškega« vedenja. Vsi se ne strinjajo z zamislijo, da se mora Združena levica združiti v enovito stranko in da je parlamentarno delo tisto, ki je družbeno najvplivnejše. Del bi ostal na ulicah. Luka Mesec meni drugače, obsoja nedostojno vedenje posameznikov, pravi, da so nekateri, žal, zdrknili v anarhizem, sprejema kritiko, a ta je lahko tudi razdiralna. Še vedno zagovarja proces združevanja strank in obljubila nastanek leve alternative.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Politika
To, da je premier vlade pozval k razrešitvi kulturne ministrice Julijane Bizjak Mlakar, ni presenečenje. Pozivov k razrešitvi se je v času njenega ministrovanja nabralo veliko. Pred meseci je tako odstopila večina članov Nacionalnega sveta za kulturo, ker naj bi ministrica svoj resor vodila politično, nestrokovno, konfliktno, avtoritarno, brez vizije. Odstopili so, ker je Cerar takrat ministrici še zaupal.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Politika
Ljudmila Novak je predsednica stranke, katere daljše ime je Nova Slovenija – krščanski demokrati. Vodi jo od leta 2008, ko je po neuspehu na volitvah odstopil njen prvi predsednik dr. Andrej Bajuk. Tri leta kasneje je Ljudmili Novak uspelo nekaj, kar ni nobeni stranki do tedaj, NSi se je po treh letih zunajparlamentarnega životarjenja vrnila v parlament. Na volitvah leta 2011 je zbrala 18.000 glasov več kot leta 2008. Bajuku in NSi se takrat pretirano kohabitiranje s prvo Janševo vlado pač ni izšlo. Na predčasnih volitvah leta 2014 je Ljudmila Novak uspeh ponovila. Beseda uspeh je morda pretirana, stranka je zbrala nekaj tisoč glasov manj kot leta 2011, a je zaradi nižje volilne udeležbe dobila poslanca več.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Družba
Zgodba o tem, kako je del učiteljskega kolektiva kranjske Gimnazije Franceta Prešerna preprečil, da bi v bližnjem dijaškem domu namestili otroke begunce, je znana. Veliko je bilo zapisano o Sloveniji, prežeti s strahom, sovraštvom, neznanjem, zavračanjem. A obstaja tudi druga stran, drugi posamezniki, tisti, ki pomagajo beguncem, tisti, ki v begunskih otrocih ne vidijo nevarnosti.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Politika
Devetega aprila bo imela Združena levica v Krškem kongres. Ops, treba je biti bolj natančen, redni kongres v Krškem bo imela IDS, Iniciativa za demokratičen socializem, ena izmed treh konstitutivnih strank, ki je na zadnjih volitvah pod imenom Združena levica nastopila v koaliciji. V političnem konglomeratu so poleg marksistične skupne aktivistov še ekosocialistični TRS, stranka, ki je nastala malo pred volitvami leta 2011, ter Demokratična stranka dela Franca Žnidaršiča, ki je nastala po tem, ko bivšemu poslancu Desusa v stranki ni uspelo premagati Karla Erjavca v tekmi za predsedniško mesto. V Združeni levici je še nekaj skupin, aktivistov, združenj, ki so nastala med ali pred vstajami ali po njih pred tremi leti.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Družba
Dr. Marijanca Ajša Vižintin je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Nekoč je delala kot učiteljica slovenščine, pred nekaj leti pa je doktorirala na temo vključevanje otrok priseljencev v slovenske osnovne šole. Sodeluje pri projektih, ki spodbujajo medkulturni dialog, vključevanje (otrok) priseljencev. Marijanca Ajša Vižintin pravi, da so morda nestrpni, tisti, ki zavračajo begunce in njihove otroke, zelo glasni, a obstaja tudi druga Slovenija, so šole, ki otroke že učijo medkulturnega sprejemanja in sobivanja drugačnosti. Vseeno je veliko dobrih primerov, »naj se slišijo tudi ti, ne le rasisti in ksenofobi«.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Politika
Čez nekaj dni, točneje, v soboto, 2. aprila, bo na »zgodovinskem« Trgu republike veliko ljudsko zborovanje, poimenovano zbor V obrambo Slovenije. Obrambni shod prireja Zbor za republiko, pomagajo pa mu še parlamentarni SDS in NSi ter izginjajoča SLS in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Ker so časi grozeči, preizkušnje pa še težje, naj bi bilo treba obraniti domovino.
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Politika
Zdi se, da je Miru Cerarju uspel véliki met. Tako govori v javnih izjavah, intervjujih, nastopih. V Bruslju naj bi bili ta teden dokončno zaprli balkansko pot. Poti v Evropo po novem za množico beguncev ali »iregularnih migrantov«, kot jih zdaj imenujejo v slovenski vladi, ni več. Evropa bo sprejela samo tiste posameznike, za katere bodo brezimni uradniki v Grčiji ali Turčiji presodili, da bežijo pred vojno, da so torej »regularni«. Druge Evropska unija zavrača, tudi zgolj na podlagi napačne nacionalnosti. Gre za kršitev mednarodnopravnih zavez, na kar so že opozorile nekatere dobrodelne in mednarodne organizacije. A Miru Cerarju naj bi bilo uspelo. »Slovenija bo delovala humanitarno,« pravi. »Sprejemali bomo begunce počasi, po 50 na mesec, kot smo se zavezali, po sistemu relokacije.« Gre za že nekaj mesecev dogovorjen evropski mehanizem, po katerem bi morale evropske države sprejemati begunce, ki so obtičali v Grčiji. Za zdaj se ta dogovor praktično ni upošteval.
-
Popolnoma jasno je, da je čas, v katerem vlada Miro Cerar, težak. Migrantska kriza je velik izziv, za Evropo, za Slovenijo. Vlada Mira Cerarja pri obravnavi beguncev vseskozi niha, govori o človekovih pravicah, a zaostruje azilno zakonodajo, poudarja človečnost, a postavlja žico. Sedaj so se, povsem pričakovano, v Sloveniji pojavili še ksenofobija, strah, sovražnost. Miro Cerar se je odzval, obsodil skrajne politike, skrajna stališča. Pohvalno, vendar se ni spremenil. Ko govori o beguncih, v isti sapi omenja varnost. Ko govori o človečnosti, hkrati razmišlja o absorpcijskih sposobnosti Slovenije. Ko smo mu v intervjuju očitali, da je poskušal prekomerno zaostriti azilno zakonodajo, in dodali, da to pač ni evropsko, nas je popravil. Tako počne vsa Evropa, omejevalni ukrepi so evropski. Morda so res, a takšna politika ni politika Evrope, kakršne bi si želeli.
-
V času tiste zime se je prebujala družbena zavest, pogovarjali smo se o politiki, odločevanju. Najprej smo postavili internetni participativni projekt Predlogi. Osnovna ideja je bila, da internet ponudi platformo, na kateri se zbirajo ideje za izboljšanje delovanja družbe. Šlo je za poskus povečanja digitalne politične participacije in vzpostavitev mehanizmov nadzora. Sprovocirali so nas očitki, da so protesti brez prave vsebine. Vsekakor je bilo med vstajami ogromno vsebine, bila pa je heterogena, razpršena, ideje so potrebovale prostor za svojo evolucijo. Internet je za nekaj takega zelo primeren. V tej aplikaciji nismo sprejemali kar vsega, celotna skupnost temelji na konsenzu šestih temeljnih pravic, recimo pravice do solidarnosti, vključenosti, skupnega, narave in podobno. Na koncu je prišlo 500, 600 pobud, veliko jih je bilo vsebinsko močnih, namenjene pa so bile tako lokalnim skupnostim kot državnemu zboru in evropskim institucijam.
-
Zadnje mesece se v Evropi brez dvoma dogajajo velike spremembe. V Siriji, na Bližnjem vzhodu in v njegovi okolici ljudje bežijo pred vojno, revščino. Marsikdo na poti umre, veliko družin je razbitih, ogromno je pretresljivih zgodb. Politika, evropska in slovenska, na beg pred trpljenjem ne zna najti odgovora. Ali pa ga noče. Z drugimi besedami, ni samo v Siriji razpadla država, družba solidarnosti in socialne pravičnosti je zaradi prihoda dobrega milijona beguncev razpadala tudi v Evropi. Pravzaprav razpada že desetletje, izgubljeni in deportirani begunci so razkrili, da je velik del Evropske unije sebična tvorba državnih skupnosti, ki moč izkoriščajo za uveljavitev interesov vsake države, politika, kapitala posebej. Kako drugače razumeti nameren obračun z Grčijo? Kako drugače razumeti, da se je za reševanje bank bogatih evropskih držav našel takšen ali drugačen finančni mehanizem, v imenu pomoči soljudem pa se zapirajo meje?
-
Nemški režiser Matthew Heineman se je s kamero odpravil na eno najbolj zastraženih mej sveta med ZDA in Mehiko. Tako je zastražena, da jo v prostem času varujejo samoorganizirane paravojaške enote, domoljubni vigilanti z nočnimi kamerami in ostrostrelnimi puškami, s katerimi v imenu obrambe največje demokracije na svetu na lastno pest lovijo pribežnike, tihotapce ljudi in mamil, člane kartelov. »Vzdržujemo zakon, kjer ni nobenega zakona,« pravi eden izmed njih. Ni edini. Heinemanov film Cartel Land pokaže tudi drugo stran meje, dogajanje v mehiški deželi Michoacan, kjer se vaščani, ki jih terorizira kartel Vitezov templarjev, organizirajo v samoobrambne enote z orožjem. Skupino Autodefensas vodi José Manuel 'El Doctor' Mireles in samoorganizirani domoljubni Mehičani prej ali slej naletijo na odpor vaščanov, ki naj bi jih zaščitili. Tisti, ki se vozijo v avtomobilih brez registracij, pač ne morejo braniti zakona. »Uzurpirali ste zakon in za kaj takšnega nimate nobenih pravic. Če ne verjamemo v institucije države, smo kot državljani propadli,« pravi eden razburjenih vaščanov, ko ga pripadniki vaške garde prepričujejo, da so tam zaradi njegove varnosti. Ko Autodefensas postane premočen, koruptiven, nasilen, država na pomoč pokliče vojsko in policijo. Večina članov samoobrambne paravojaške skupine prestopi, njenega voditelja zaprejo zaradi nelegalnega posedovanja orožja. Na koncu se izkaže, da so s karteli povezani vsi, samoorganizirani vaščani, njihova obrambna garda, policisti, uradniki, Američani. V vojni proti drogam ni nihče nedolžen, to, da država ne zna, noče, ne zmore zagotavljati varnosti, še ne pomeni, da lahko posamezniki zlorabljajo zakon.
-
Ko je v ponedeljek tožilstvo v zadevi radarji umaknilo obtožnico zoper Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, je ta s solzami v očeh razlagal, da se je končno pokazalo, da so bile mariborske vstaje politično spodbujene. Šlo je za veliko gonjo proti njemu, proti tedanjemu predsedniku vlade Janezu Janši, namen vstaj naj bi bil vseslovenski politični prevrat. Ko je bil dan kasneje spoznan za krivega nezakonitega posredovanja pri zaposlitvi svoje nekdanje podžupanje Astrid Bah na stanovanjskem skladu, solz in političnih interpretacij ni bilo. »Sodišča očitno ne zanimajo dejstva, resnica ter pošteno in pravično sojenje, zanima jih zgolj obsodba,« je obsodilno sodbo komentiral njegov odvetnik Marko Bošnjak.
-
22. 1. 2016 | Politika
Zakaj Miro Cerar prijateljuje z Viktorjem Orbanom?
Miro Cerar z vsem bliščem sprejema madžarskega premiera Viktorja Orbana. Ne gre za njun prvi sestanek, a današnji se dogaja na Brdu, s točno določenim protokolom, delegacijami, podpisom meddržavnih sporazumov, s skupno sejo vlad in fototermini. Sledi kosilo, klepet s predstavniki gospodarske zbornice, popoldanska otvoritev kulturnega centra madžarskega veleposlaništva. Delovni obisk predsednika vlade Madžarske Viktorja Orbana in skupno zasedanje vlade republike Slovenije in Madžarske je skratka velik diplomatski dogodek in uspeh slovenske zunanje politike.
-
Vojaška zveza Nato ima od padca Berlinskega zidu težave, ne ve točno, kaj bi počela, kakšna je njena vloga v postsovjetskem času, kako daleč in ali ne predaleč segajo geostrateški interesi držav članic.
