Jure Trampuš
-
Michael Ignatieff, kanadski univerzitetni profesor ruskega rodu, je 8. februarja predaval na ugledni univerzi London school of Economics. Predavanje profesorja, javnega intelektualca, »ki bi mu vsak zavidal življenjepis«, kakor je dejal uvodničar, je nosilo zgovoren naslov: Akademska svoboda in novi populizem.
-
Stripar Zoran Smiljanić je leta 1985 služil vojaški rok na Holmcu, v karavli, kjer se je šest let kasneje odvrtela ena od velikih bitk slovenskega osamosvajanja. Pet ljudi je umrlo, padli so na obeh straneh, jugoslovanska stran pa je še dolgo trdila, da so slovenski teritorialci in policisti streljali na vojake, ki so v rokah držali bele rjuhe. Preiskava je kasneje pokazala, da se na Holmcu med osamosvojitveno vojno ni zgodil vojni zločin. Ko je bil Smiljanić vojak, je bilo drugače, ni se še streljalo, rekruti so se s policisti, cariniki, domačini dobro razumeli. Tisto poletje so, kot pravi sam, v karavli gledali Live Aid, bilo je poletje razumevanja, prijateljstva, solidarnosti, prihodnost je bila videti obetavna in krasna. Stvari so bile leta 1985 še preproste.
-
Poziv »k programskemu povezovanju strank«, k ustanovitvi »nekakšnega novega Demosa«, poziv k sodelovanju, k vračanju politike normalnosti, vse to, kar si je te dni javno zaželel vodja poslanske skupine Nove Slovenije Matej Tonin, je bilo pričakovano. Gre za logično politično taktiziranje pred parlamentarnimi volitvami. Nihče, niti v NSi, resno ne pričakuje, da se bo ponovil Demos, razmere so drugačne, politiki so drugačni, volivci so drugačni. Novega Demosa si želijo le ljudje, ki živijo v preteklosti. Poziv NSi je treba razumeti z drugih vidikov.
-
Ko je konec leta 2014 direktorica Televizije Slovenija postala Ljerka Bizilj, je imela veliko načrtov. Obljubila je »kakovostnejši program«, boljšo »organizacijo dela«, »kredibilne, privlačne zgodbe«, govorila je o vrnitvi komentarjev v informativnem programu. Nekdanja novinarka je bila dve leti tudi v politiki, leta 1994 je v parlament prišla kot nadomestna poslanka z liste Demokratov Slovenije, dve leti pozneje pa je bila neuspešna s Slovenskim forumom.
-
Jezikovni portal Fran je nekaj boljšega, kar se je v zadnjih letih zgodilo slovenskemu jeziku. Internetni portal, ki združuje različne slovarje, slovenistične jezikovne vire, ki omogoča iskanje po jezikovnih korpusih in podobno, je univerzalno dostopen, brezplačno dosegljiv vsem, povezanim v splet. Slovar slovenskega knjižnega jezika, pa tudi drugi slovarji so v digitalizirani različici obstajali že prej, a so bili plačljivi ali pa so bile te zbirke predstavljene zelo nerodno in težko dostopne. Fran s tega vidika pomeni revolucijo, ni idealen, morda je včasih funkcionalno nepregleden, tudi ni edino digitalno jezikovno orodje, toda za rabo povprečnega govorca slovenskega jezika je dovolj dober.
-
Vsak svetel kraj ima tudi senčno plat. Navadno je ta skrita, nevidna, a v Šoštanju, mestu svetlobe, kot so ga nekoč nerodno poimenovali, mestu, ki je zraslo na zahodu Šaleške doline in pred pol stoletja izgubilo lokalno bitko z bližnjim Velenjem v disciplini, kdo je večji in pomembnejši, senčna zgodba pač ni skrita. Vidna je že od daleč, če ne drugače, po dimu, ki se vije iz termoelektrarne.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Politika
Malo je sicer manjkalo, da bi bilo drugače, a vendarle je Borut Pahor še v drugo za pet let postal slovenski predsednik. Volitve, za katere se je zdelo, da so odločene vnaprej, so bile nazadnje najbolj napete v zgodovini slovenske demokracije. Pahor je Marjana Šarca, še pred pol leta tako rekoč neznanega kamniškega župana in nekdanjega zabavljača v vaških gostilnah, na gasilskih veselicah in na Radiu Ga Ga, v drugem krogu premagal z najmanjšo razliko doslej. Volilna udeležba je bila, pričakovano, zelo nizka, predsednika Pahorja je, gledano absolutno, izvolila le dobra petina volilnih upravičencev. Slabi dve tretjini sta raje ostali doma, kot da bi sploh oddali glas.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Politika
Triindvajsetega decembra bo minilo 25 let, četrt stoletja, od konstitutivne seje prvega sklica državnega zbora. Danes v njem sedi že sedma garnitura 90 poslancev, skupno se jih je v tej stavbi zamenjalo 462, poslancev je bilo več kot trikrat toliko kakor poslank. Sestali so se na 595 sejah, ki so trajale 12.522 ur. Kot razkrivajo podatki iz posebne analize, ki so jo ob obletnici pripravili v parlamentu, so seje najdlje trajale v prvih sklicih, kasneje so postajale krajše, kar je logično, saj se je leta 2000 spremenil poslovnik državnega zbora – omejil je dolžino razprave in odpravil filibustrstvo.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Politika
Menimo, da v kakšni manjši slovenski občini odprejo dvokilometrski cestni odsek. Vsi so zadovoljni, župan, domačini, črni asfalt pelje v lepšo prihodnost. Odsek ceste naj bi slavnostno odprli v soboto opoldne, pripravljeni so trak in prenosni zvočniki, pa se v petek ponoči po novi cesti pelje pijani voznik in zleti z nje. Pripeljejo se policisti, opravijo alkotest in izrečejo globo. Voznik se pritoži in na koncu zmaga. Razlog? Ker cesta še ni bila uradno odprta, ker ni imela vseh dovoljenj in papirjev, voznik sploh ne more biti kriv, ker cesta formalnopravno ni obstajala. To, da je vozil po njej, dejstva o pravni praznini ne spremeni.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Politika
Nekaj dni pred predsedniškimi volitvami, ko je kazalo, da Borut Pahor izgublja – pošteno ga je bilo strah –, je tvegal z izjavo, da se bo v drugo pogosteje oglašal, da je slišal kritike in jih bo upošteval. Borut Pahor je s tem mislil resno. Tako je nekaj dni po volilni zmagi milostno sprejel ženo Milka Novića, ki je bil na prvi stopnji obsojen umora, in takoj dejal, da se sicer nikakor ne vtika v sodne postopke, da pa bi ti morali biti hitrejši. Nato je skakal po trampolinu, se srečal z Božičkom, se udeležil svete maše za vse žrtve iz Hude Jame in spregovoril za Objektiv, tedensko prilogo časnika Dnevnik. To je bil njegov prvi povolilni intervju, pogovor torej, pri katerem se mu ni bilo treba skrivati, kjer mu ni bilo treba politično špekulirati, pač pa je povedal, kar zares misli. Podoba, ki jo je razkril, je pokazala, kar smo vseskozi slutili. Slovenija je izvolila predsednika, ki ga človečnost ne zanima, ki je, kot je zapisal Boris Vezjak, namenoma zavzel »antihumano držo«. Ali so ga pri tem vodili politični vzgibi, je vseeno.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Politika
Velenje je nekoč imelo prilastek Titovo, tam še danes stoji največji Titov spomenik v državi. Nekoč ga je del občinske politike želel odstraniti, a Velenje, rudarsko-delavsko mesto, ni nikoli zares nehalo biti rdeče. Vse od osamosvojitve občino vodi SD.
-
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Politika
Dr. Zdenko Roter se je upokojil leta 1990. Dotlej je delal na nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, dandanes ta visokošolska institucija nosi sodobnejše ime Fakulteta za družbene vede. Bil je prvi, ki se je v Sloveniji začel znanstveno ukvarjati s sociologijo religije. Zanj je bilo to priročno, v petdesetih letih prejšnjega stoletja je kot mlad operativec, kot uslužbenec Oddelka za zaščito naroda (Ozna), pristojen za verske skupnosti, bil je analitik, proučeval zbrane obveščevalne podatke in se pogovarjal z duhovniki in škofi.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Politika
Predsednik državnega zbora Milan Brglez kljub poduhovljenosti, ki jo včasih izžareva, dobro ve, kakšen je pomen sekularne države. Ve tudi, kakšen naj bi bil odnos med cerkvijo in državo. V intervjuju za Mladino je dejal, da bi morali biti »zakoni, ki so lahko polje ideološkega boja, sprejeti z najširšim možnim soglasjem vseh vpletenih«.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Politika
Ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič je v predvolilni boj za predsednico republike stopila pozno, ankete ji ne napovedujejo visoke uvrstitve. A to je ne moti, vseskozi dela, pravijo njeni sodelavci, predvsem pa naj bi si iskreno želela spremeniti nekatere stvari v slovenski politiki. Katere? Pravi, da politiki ne smejo izključevati, da so tukaj zaradi državljanov, da je prvi izmed njih, torej predsednik republike, tukaj zato, da je moralna avtoriteta, da vodi, daje zgled. Maja Makovec Brenčič ima veliko energije, morebiti tudi zato, ker boksa, tam pridobiva moč. Boks je zahteven šport, vprašanje pa je, kako se bo ministrica znašla v zadnjih tednih predvolilne bitke. Kondicijo bo gotovo potrebovala, te dni so se ji namreč začeli upirati tudi učitelji.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Kultura
Si predstavljate, da bi vaši deželi zavladali leopardi? In to ne katerikoli leopardi, pač pa tisti, ki ščipajo, grizejo, rohnijo, trgajo in se nasploh zelo grdo obnašajo do vseh drugih, do slonov, nojev, gazel, žiraf, nilskih konjev, kakadujev, zeber, vseh živali, ki živijo naokoli. Življenje v taki deželi postane nevzdržno. In nikoli se ne ve, za katerim grmom se skrivajo zlobni leopardi, kdaj bodo koga napadli, kdaj bodo koga raztrgali. Kaj potem preostane drugim? Postavijo se v vrsto in mirno odidejo. Stran od dežele podivjanih leopardov, naprej proti deželi neznanega imena, tja, kjer se lepše živi.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Politika
Dan pred kongresom nove stranke Levice se je zdelo, da bo počilo, da se bodo od nekod pojavili nezadovoljni posamezniki in skušali prekiniti zbor, da bodo vzkliki, manifestacije, da bo politični prepir, kdo je pravi levičar, presegel prepire na družabnih omrežjih ali polteoretske razprave o tem, kdo je kriv za sektaštvo na levici.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Družba
Ni običajno, da nagrajenci državnih odličij (za)vračajo nagrade. No, nekateri to počno zaradi političnih razlogov; nekoč so Igor Bavčar, France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel v Batini vrečki na urad predsednika republike vrnili odlikovanja, pridobljena za zasluge ob osamosvojitveni vojni. Odlikovanja so vrnili, ker jim ni bil všeč neki drug odlikovanec, pravnik Ljubo Bavcon.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Politika
Evropsko sodišče za človekove pravice je pred dobrim letom dni postavilo standarde o državnem, prikritem nadzoru komunikacij in interneta. Šlo je za dva primera, za primer Zaharov proti Rusiji, tu so sodniki omejili pravice obveščevalnim službam, ter primer Szabó in Vissy proti Madžarski, kjer so omejil moč policije in njenih služb.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Družba
Te dni se je na velenjskem okrožnem sodišču odvijala na videz banalna zgodba o tem, ali je Janez Janša resnično prejel pošto s sodišča. Gre za odškodninsko tožbo dveh novinark RTV Slovenije, Eugenije Carl in Mojce Pašek, ki jima je Janša na svojem Twitter računu navrgel, da »na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ«. Novinarki sta se čutili razžaljeni, vložili sta tožbi, ker pa Janša nanju ni odgovoril, je bil obsojen. Sodišče je izreklo zamudno sodbo, zdaj pa Janša poskuša dokazati, da sodna pošiljka ni prišla na njegov naslov. Tisti poletni teden je bil namreč na dopustu. Obstaja torej možnost, da je bil njegov poštni nabiralnik preveč poln, da se je pošta skrila med množico reklam ali pa da se je zmotil vročevalec. Janša zahteva ponoven začetek postopka. Do vsega tega ima seveda pravico, a se v vsem tem času zaradi žaljivega in seksističnega tvita ni niti poskušal opravičiti.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16
Nekateri bolniki, ki morajo zaradi zloma spodnjih okončin nositi mavec, dobijo posebno zdravilo za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov. Zdravilo si, kadar lahko, vbrizgajo sami, vsak dan, zaradi preprečitve venske tromboze ali pljučne embolije. Podobna zdravila samostojno uporabljajo tudi tisti, pri katerih so odkrili krvne strdke, ali recimo sladkorni bolniki, ki si vbrizgavajo inzulin.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Kultura | Film
Dom za otroke brez pravih družin
Malči Belič je med vojno v Ljubljani delala za Osvobodilno fronto, skrivala je orožje, zbirala pomoč za begunce, zapornike, internirance, živela je v ilegali. Konec januarja 1943 so jo Italijani zaprli, po nekaj dnevih mučenja je umrla, na pogrebu se je zbralo več kot tisoč meščanov. Zaradi njene grozovite smrti in zaradi nasilja okupatorja so nekaj dni kasneje v Ljubljani na Kongresnem trgu in pred Škofijskim dvorcem protestirale ženske. Danes na tem mestu stoji spomenik.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Na nekem bizarnem informativnem televizijskem programu, ki ga vodi nihče drug kot novinar Vladimir Vodušek, je pred dnevi potekal pogovor o begunski problematiki. Kot strokovna analitika sta nastopala Sebastjan Jeretič, ki vodi komunikacijsko strategijo za župana Kopra Borisa Popoviča, in Tino Mamić, predsednik alternativnega novinarskega združenja, preganjalec vsega, kar diši po komunizmu. Jeretič je med pogovorom zagovarjal Popoviča in njegov humanitarizem, saj bi rad v Kopru razpršeno naselil begunce, Mamiću so dišale drugačne teorije. Zmotili so ga protestniki, ki so pred dnevi poskušali preprečiti deportacijo egiptovsko-sirske družine Korba Sulejman iz azilnega doma na Viču. Po njegovem mnenju so protestirali »kaviar levičarji«, ki so se na protest pripeljali s črnim bmwjem. Že to naj bi bilo dokaz, da ne gre za iskrene posameznike, ki želijo pomagati. Zadaj naj bi bilo nekaj drugega, hipokrizija, zarota.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Svet
Konec januarja je v nemškem Koblenzu potekalo veliko srečanje vodij evropske populistične desnice. Tja so prišli skoraj vsi, predsednica francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen, nizozemski peroksidni politik Geert Wilders pa Frauke Petry iz nemške AfD, Matteo Salvini iz italijanske Severne lige, avstrijski svobodnjak Harald Vilimsky. »Leta 2017 se bodo prebudili prebivalci celinske Evrope,« je napovedala Le Penova. »Včeraj nova Amerika, danes Koblenz, jutri nova Evropa,« je dodal Geert Wilders.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Družba
Vsi poznamo Guantanamo, zapor, mučenje v njem, dolgoletno bivanje osumljenih teroristov brez pravic, odvetnikov, obtožnic. A ta Guantanamo – ozemlje, kjer pravna država, kot si jo predstavljajo v ZDA, ne deluje – ima svojo zgodovino. Leta 1991, po vojaškem puču na Haitiju, je iz te otoške države zbežalo 60.000 ljudi. Polovica beguncev je bila nameščena v ameriškem vojaškem oporišču na Kubi, kjer so živeli v zaporu, ograjenem z bodečo žico, s pazniki. Velik del beguncev si je želel v ZDA, zaprosili so za status mednarodne zaščite, saj je bila takrat na Haitiju vojaška diktatura, ki je ubijala ljudi. A Američani niso bili velikodušni; ker Haitijci formalnopravno niso bili v ZDA, niso imeli pravice do odvetnika, šlo naj bi za »ekonomske in ne politične« begunce. Šele ko so jim na pomoč prostovoljno priskočili študenti prava z Yala in so ti dobesedno izsilili, da so o pravicah beguncev začela odločati ameriška sodišča, je po dolgi pravni bitki velik del teh ljudi vseeno stopil na ozemlje ZDA. Brez pomoči študentov bi jih poslali nazaj. Pred strelske vode.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Politika
Država se ne šali – kljub temu da »barbari« ostajajo zunaj, pravzaprav jih ni nikjer, na slovensko-hrvaški meji še vedno raste ograja. Februarja so delavci začeli postavljati zeleno panelno ograjo na meji pri Babnem Polju, blizu hrvaškega kraja Prezid. Babno Polje je naselje v Loški dolini, kakšnih 30 kilometrov od Cerknice, bolj znano je po tem, da gre za najhladnejši kraj v Sloveniji.
-
Točno pred 25 leti se je zgodil izbris, administrativna kršitev človekovih pravic, ki je usodno zaznamovala življenje več kakor 25 tisoč prebivalcev Slovenije. Kot sramotno poglavje slovenske zgodovine ga je prepoznalo tudi strasbourško sodišče za človekove pravice, slovenski politiki pa so se pred leti za izbris vendarle začeli opravičevati. Opravičila se je Katarina Kresal, nekdanja ministrica za notranje zadeve, prav tako nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar.
