Peter Petrovčič
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Politika
Koliko proračunskih sredstev, ki jih zberemo ljudje z davki in drugimi prispevki, naj država namenja za oboroževanje in koliko za druge namene? Katero orožje in opremo naj kupuje, po kakšni ceni in kdaj? Ta tema je navrgla tudi eno večjih korupcijskih afer, afero Patria, zaradi katere so bili do posega ustavnega sodišča vidni javni funkcionarji obsojeni na pravnomočne zaporne kazni in že tudi prestajali kazen. Ne nazadnje, med njimi je bil tudi donedavni predsednik vlade Janez Janša. A hkrati so to vprašanja, glede katerih ljudstvo (ki ima po ustavi oblast) nima prav nobene besede. Nobene. To kaže tudi torkova odločitev ustavnega sodišča, da referenduma o nakupu 45 osemkolesnikov Boxer za ceno okoli 400 milijonov evrov ne bo.
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Politika
Freedom House opozarja, da Slovenija drsi v avtoritarizem
Globoka država se je pred volitvami spet trudila umazati ime Janeza Janše in njegovih koalicijskih partnerjev. Ameriška nevladna organizacija Freedom House, ki meri stopnjo svobode in demokracije po svetu (in je seveda del globoke države postkomunistične zarote v Sloveniji) je tik pred državnozborskimi volitvami sporočila, da je bilo lani med vsemi državami v regiji prav v Sloveniji nazadovanje demokracije največje.
-
22. 4. 2022 | Mladina 16 | Politika
Državno odvetništvo se zaveda, da (po nareku vlade) ravna protizakonito
Državno odvetništvo javno še ni komentiralo vlaganja tožb zoper protivladnega protestnika Jašo Jenulla. Je pa bilo kljub temu razvidno, da se s tem ne strinja in da ima o zakonitosti in ustavnosti takšnega početja resne pomisleke. Zdaj je generalni državni odvetnik Jurij Groznik posredno, a javno in nedvoumno priznal, da je vlada državne odvetnike proti njihovi volji prisilila v vložitev teh tožb.
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Politika
Da so moralni, etični, pa tudi pravni in v celoti demokratični standardi vedenja in ravnanja visokih predstavnikov vlade in koalicije v državnem zboru precej nižji, kot so bili poprej, bi zanikali le najzvestejši volivci SDS in njenih satelitov. Nič drugače ni z javno besedo funkcionarjev.
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Politika
Velike obljube, kruta realnost
Ob začetku ruske invazije na Ukrajino so evropske države, tudi Slovenija, izrekle dobrodošlico ukrajinskim beguncem in odprle meje. Slovenska vlada je svojo odločitev tudi utemeljila z zapisom na Twitterju: »Ukrajinski begunci prihajajo iz okolja, ki je v kulturnem, verskem in zgodovinskem smislu nekaj povsem drugega kot okolje, iz katerega prihajajo begunci iz Afganistana.« Zunanjega ministra Logarja so nekaj dni kasneje na novinarski konferenci ob uradnem obisku v Nemčiji vprašali, ali imamo v Sloveniji hierarhijo beguncev, in odgovoru se je izognil z besedami: »Slovenija podpira breme begunskega vala, sodite nas po dejanjih.« Prav.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Družba
Zloraba državnih (represivnih) organov
Prejšnji petek je Inštitut 8. marec prejel dopis z inšpektorata za notranje zadeve, v katerem jih ta obtožuje, da vodi nezakonito volilno kampanjo. Gre za uradni dopis državnega organa, ki pomeni začetek prekrškovnega postopka za izrek kazni zoper nevladno organizacijo, kritično do vlade. Vse to bi nevladniki lahko predvideli in verjetno tudi so. Vzorec je namreč očiten. Začne se z zapisom predsednika vlade Janeza Janše na Twitterju, ki se potem materializira v obliki prisilne odločbe (ali ravnanja) tega ali onega inšpekcijskega, represivnega ali katerega drugega državnega organa s pristojnostjo za poseganje v človekove pravice. Sistem je dobro utečen. Predsednik vlade da usmeritev, navodilo, zahtevo, državni organi jo upoštevajo.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Politika
Bodo ukrajinski begunci na status begunca čakali več let?
Ruski vdor v Ukrajino se je začel 24. februarja. Tri dni kasneje so k nam prispeli prvi ukrajinski begunci. Notranji minister Aleš Hojs je napovedal, da jih lahko Slovenija sprejme do 200 tisoč.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Politika
Ko je poleti 2020 paravojaška protitujska organizacija Slovenska varda (znana tudi kot Štajerska varda) napovedala izvedbo tabora za urjenje v občini Slovenske Konjice, je tamkajšnja občinska uprava, točneje župan Darko Ratajc s podporo občinskih svetnikov, podala izjavo za javnost, da »uniformirani pripadniki te in ostalih paravojaških skupin v naši občini niso zaželeni«. Izjavo so podpisale vse svetniške skupine razen svetnikov iz SDS. SDS se je na državni ravni v preteklosti zadržano, a vendarle izrekala proti vardi in njenim dejavnostim. V lokalnem okolju je marsikje drugače. Varda je omenjeni tabor v Slovenskih Konjicah navkljub nasprotovanju občinskih oblasti pripravila, za organizacijo je bil odgovoren njen »višji vodnik« Damjan Furman.
-
6. 4. 2022 | Politika
Gibanje Svoboda bo lahko nastopalo na soočenjih RTV Slovenija
Upravno sodišče je izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da mora RTV Slovenija do izdaje pravnomočne odločitve v upravnem sporu upoštevati politično stranko Gibanje Svoboda kot parlamentarno stranko.
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Politika
»Ker je prepoved politične stranke v demokratičnih državah skrajni in izjemni ukrep, so frivolne – na prvi pogled popolnoma neutemeljene in nesmiselne – pobude za prepoved strank že same po sebi slabo znamenje za demokratičnost družbe. Zavrnitev pričujoče pobude kot očitno neutemeljene zato nosi tudi pomembno simbolno sporočilo: Ustavno sodišče se z neresnimi vlogami ne bo ukvarjalo, predvsem pa se ne bo pustilo zlorabiti v politične namene.« S temi besedami je končala pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, s katero so zahtevo za prepoved delovanja opozicijskih političnih strank Levice in SD zavrnili kot očitno neutemeljeno, ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar.
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Politika
»Ker delam pošteno in dobro, sem bil prepričan, da se meni to ne more zgoditi. A joj, kako naivno in zmotno,« je publicist in politik Bojan Požar zapisal v odzivu na sklep o priporu, ki ga je zanj višje sodišče odredilo, da bi zagotovilo njegovo navzočnost na sojenju. Nazadnje pa ni bil priprt, ker je po pritožbi vrhovno sodišče sklep o priporu odpravilo.
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Politika
Ministrica za šolstvo Simona Kustec, nekdaj članica SMC, ki se je nedavno preimenovala v stranko Konkretno, bo na letošnjih volitvah kandidirala na listi domoljubnih, protitujskih političnih strank, združenih pod imenom Povežimo Slovenijo. Ministrica je že na začetku mandata podpirala zamisli o sankcioniranju romskih družin, katerih otroci šole ne obiskujejo redno. Potem je NSi predstavila nekakšno reformo socialne zakonodaje, ki vključuje omenjeno zamisel. Zdaj, manj kot mesec pred volitvami, se v parlamentu ti zakoni dejansko spreminjajo, in to po skrajšanem postopku.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Ko je v začetku leta Vili Kovačič vložil pobudo za presojo (proti)ustavnosti delovanja Levice in Socialnih demokratov, so ustavni sodnice in sodniki napovedali absolutno prednostno obravnavo, da bi zadeva čim manj vplivala na volitve, ki bodo 24. aprila. Dan pred začetkom volilne kampanje so vpleteni prejeli pričakovano odločbo, pobudo so zavrnili kot očitno neutemeljeno. Po domače rečeno, kot pobudo, ki glede na veljavno domače in evropsko pravo nima stika z realnostjo.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Ko je jeseni 2020 vlada zapovedala enega izmed lockdownov za preprečevanje širjenja epidemije, je policija dobila nalogo, da najmočneje pritisne prav na petkove protivladne protestnike, čeprav je šlo za shode omejenega števila ljudi na prostem. Nekaj deset vidnejših protestnikov je zato posedlo v avtomobile in v znak protesta zoper vladno avtokracijo nekajkrat zakrožilo okoli oblastnih simbolov, poslopij državnega zbora, vlade … Ker jim policija ni mogla izdati kazni za kršenje epidemioloških zapovedi, jim je v sicer prazni večerni Ljubljani izrekla kazni za oviranje prometa, neprimerno uporabo smernikov in svetlobnih signalov ter za hupanje.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Evropsko sodišče pritrdilo ustavnemu
Predsednik vlade Janez Janša in drugi visoki predstavniki vlade in SDS so zadnje leto krivdo za širjenje virusa in presežne smrti večkrat pripisali ustavnemu sodišču. Tako je bilo tudi, ko je to odločilo, da so prepovedi ali nesorazmerne omejitve pravice do zbiranja, združevanja in izražanja kritičnega mnenja, torej do protesta, celo v času epidemije protiustavne. O teh vprašanjih je pred dnevi prvič razsodilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Njegova odločba se zdi kot kopija odločbe slovenskega ustavnega sodišča.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Politika
Javno zbiranje prepovedano. In kaznivo.
Od začetka ruske agresije na Ukrajino se tudi v Rusiji vrstijo javna zbiranja proti vojni in proti oblasti sami. Na njih je bilo aretiranih že skoraj 14 tisoč ljudi. Vse to v Rusiji ni nič novega. Odkar je pred dvema desetletjema Vladimir Putin prevzel oblast, se je ta na javna zbiranja, shode, proteste proti oblasti odzivala z aretacijami, sodnimi postopki ter denarnimi in zapornimi kaznimi za domnevne kolovodje teh zbiranj, predvsem vidnejše predstavnike opozicijskega gibanja. Najvidnejši predstavnik slovenskih protivladnih protestnikov zadnjih dveh let, Jaša Jenull, je prejšnji teden prejel kazen v višini 34 tisoč evrov za en sam javni shod.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Družba
Oče je moški in mama je ženska
Prejšnji četrtek so se pred ustavnim sodiščem zbrali protestniki. Pod vodstvom Aleša Primca, predsednika nekdanjega gibanja, zdaj politične stranke Glas za otroke in družine, so opozarjali, da ustavni sodniki odločajo o »ukinitvi zakonske zveze«, in sporočili, da je »zakonska zveza žene in moža tisočletna naravna zveza in prostor za rojstvo, vzgojo in razvoj otroka in zato ne more biti protiustavna«.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Politika
Prepovedani in dovoljeni shodi
Prepovedana niso vsa zbiranja na javnih površinah, le tista, kjer vlada predvideva, da bo prišlo do izražanja do vlade kritičnih mnenj ali pa mnenj, ki vladnim strankam kako drugače niso po godu, med temi gre predvsem za progresivne misli.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Družba
Dve leti bo tega, kar smo pisali o težavah, ki jih imajo prosilci za azil in celo ljudje s priznano mednarodno zaščito z odpiranjem bančnih računov v Sloveniji. Odločba zagovornika načela enakosti kaže, da imajo ti prebivalci podobne težave tudi s podjetji, ki ponujajo spletne ali mobilne plačilne storitve. Pri zagovorniku so ugotovili diskriminacijo na podlagi državljanstva, ko je eno izmed teh podjetij odpovedalo poslovno razmerje z državljanom Sirije zgolj na podlagi njegovega državljanstva.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Politika
Politične sankcije s pravno podlago
Ruski oligarhi bežijo iz Evropske unije, skrivajo, prodajajo premoženje. To je posledica ruskega napada na Ukrajino in evropskih sankcij zoper Rusijo.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Družba
Prejšnji teden sta v torek in sredo v Ljubljani potekala shoda proti vojni v Ukrajini. Prvi na pobudo več nevladnih organizacij na Trgu republike, drugi na pobudo predsednika vlade Janeza Janše na Kongresnem trgu. Čeprav so bile med shodoma vsebinske razlike, saj je bil drugi namenjen tudi ali predvsem temu, da predstavniki vladnih strank pred volitvami nagovorijo volivce, je pri obeh šlo za mirna shoda s približno enakim številom udeležencev. A odziv policije je bil različen in lahko ga uporabimo za še eno ponazoritev tega, da je policija v Sloveniji podrejena vladajoči politiki.
-
V četrtek, 24. februarja, zvečer je samostojni podjetnik, ki se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu in s slikopleskarstvom, pred svojo hišo v vasi Škofija v občini Šmarje pri Jelšah v postopku rubeža ustrelil in ubil dva pomočnika sodnega izvršitelja. Razlogov, ki posameznike pripeljejo do nasilja, je gotovo veliko. Omejevanje človekovih pravic in povečevanje neenakosti v času pandemije je le najnovejši prispevek k temu. Gospodarska ureditev, ki ima v svoji biti zapisano gmotno neenakost med ljudmi in ki generira in celo spodbuja zadolženost, je v tem pogledu stalnica. Tudi samostojni podjetnik, ki je pri poskusu sodne izvršbe streljal na pomožno sodno osebje, je bil do vratu zadolžen. A obstaja še vsaj en pomemben dejavnik, ki pripomore k temu, da se tako ali drugače obupani ljudje zatečejo k nasilju – vsesplošno zastrupljeno ozračje javne razprave.
-
V petek, 25. februarja, je bil na okrožnem sodišču v Celju predsednik vlade Janez Janša obsojen na tri mesece pogojne zaporne kazni zaradi razžalitve novinark RTV Slovenija Evgenije Carl in Mojce Pašek Šetinc, ki ju je marca 2016 ozmerjal z odsluženima prostitutkama. Gre za prvostopenjsko sodbo. Za postopke, ki bi lahko pripeljali do pravnomočnosti sodbe, pa so po dolgih letih sojenja na različnih stopnjah ostali le še slabi trije meseci, potem bo primer zastaral.
-
Dvanajstega decembra 2014 je Janez Janša slavil eno velikih zmag. Na ta dan ga je ustavno sodišče, skupaj s soobsojenima v zadevi Patria Tonetom Krkovičem in Ivanom Črnkovičem, izpustilo na prostost iz centralnega zapora na Dobu. Še isti dan zvečer je nagovoril zbrane podpornike pred vrhovnim sodiščem. Nekaj mesecev kasneje, aprila naslednje leto, je ustavno sodišče razveljavilo pravnomočne obsodbe zoper vse tri. A Janša v tej zadevi ni bil oproščen, pač pa je zadeva zastarala.
-
Postopki, v katerih je kaznivega dejanja obtožen Janez Janša, so specifični. Se zelo razlikujejo od povprečnega kazenskega postopka. A na to ne kaže zgolj dolgotrajnost postopkov zaradi uspešnega zavlačevanja obrambe. Celo več časa preteče med tem, ko so ti dlje časa primeri »v čakalni vrsti«, ne da bi obramba vršila (formalni) pritisk. Odgovor, zakaj je tako, se verjetno skriva v neformalnem pritisku.
-
Zastoj v rehabilitaciji kolaboracije?
Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo Vide Svetek, hčere Viktorja Habiča, ki je bil leta 1943 pred partizanskim vojaškim sodiščem zaradi izdajstva obsojen na smrt. Pritožila se je zoper odločitev vrhovnega sodišča iz leta 2017, da v tem primeru ne dopusti revizije. Tudi ustavno sodišče je zdaj potrdilo veljavnost tako imenovanih kočevskih procesov, na katerih so med vojno zaradi vojnih zločinov sodili kolaborantom.
-
Opravičilo za uničena življenja
»Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se bo v govoru v svojem imenu in imenu države izbrisanim opravičil za nezakonito dejanje izbrisa 25.671 oseb iz registra stalnega prebivalstva,« so na začetku tega tedna sporočili iz urada predsednika republike Boruta Pahorja.
-
Slovenija v zadnjih letih praznuje okrogle obletnice, točneje 30-letnice različnih dogodkov, povezanih z osamosvojitvijo. Šestindvajsetega februarja bo na vrsti še ena od njih. A tokrat ne bo ponosa, vznesenosti, proslav, velikih besed in lepih spominov. Na ta dan leta 1992 je poosamosvojitvena oblast iz registra stalnih prebivalcev nezakonito izbrisala 25.671 ljudi. S tem se je zanje in pogosto za njihove družinske člane dolgoletna, za številne celo večdesetletna mora šele začela.
-
Te dni mineva 30 let od izbrisa, največje sistematične kršitve človekovih pravic v Sloveniji, zaradi katere je bila Slovenija tudi obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Poosamosvojitvena oblast je 26. februarja 1992 nezakonito odvzela status stalnega prebivališča 25.671 ljudem, večinoma državljankam in državljanom bivših jugoslovanskih republik. To je zgodba ene od njih.
-
Zloraba ustavnega sodišča za predvolilne namene
»Na neki način sem vesel, da je v državni zbor prišla Levica oziroma opcija, ki bo delu in delavcem vrnila tisto dostojanstvo, ki so ga nekoč imeli,« je konec leta 2018 v državnem zboru med razpravo o razmerjih med delodajalci in delojemalci v okviru razprave o letnem tožilskem poročilu rekel vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina. Danes, dobra tri leta kasneje, ustavno sodišče odloča, ali bi bilo treba to politično stranko (in tudi stranko SD) prepovedati, ukiniti, izbrisati iz registra političnih strank.
