Peter Petrovčič
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Politika
Policija »pobira« nezaželene tujce po avtobusih in vlakih
V zadnjem času se na spletu, predvsem na družabnih omrežjih, pojavljajo posnetki policistov, ki na sredstvih javnega prevoza prestrezajo manjše ali večje skupine tujcev, jih potem z avtobusov ali vlakov odstranijo, popišejo in odpeljejo neznano kam. Posnetki niso lepi, kažejo policiste s psi, odrezavo izrekanje ukazov, postrojitve tujcev v vrste, posedanje ob rob ceste, popisovanje ... Še nedavno je bilo takšno ravnanje policije nekaj vsakdanjega, a vlada Roberta Goloba je vendarle obljubila prelom s takšnimi in podobnimi praksami, ki jih je policija vzpostavila predvsem v zadnjih dveh letih. Obljubljeno je bilo tudi spoštovanje človekovega dostojanstva in temeljnih pravic azilnega prava.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Politika
Primer umrle 10-letne kurdske deklice
Devetega decembra lani ob 20.11 je policija prejela klic občana, da poskuša obmejno slovensko-hrvaško reko Dragonjo preplavati skupina tujcev. Ko so tja prispeli primorski policisti, so na slovenski strani reke našli dve mladoletni osebi, na sredini reke pa žensko, ki se je oklepala drevesa. Policisti in reševalci so jo rešili iz reke in povlekli na (slovenski) breg. Turške državljane (po narodnosti pripadnike preganjane manjšine Kurdov), 47-letno mamo ter tudi 16 in 5 let stara otroka, ki jima je uspelo prečkati reko, so malo pred polnočjo slovenski policisti na mejnem prehodu Sečovlje predali v roke hrvaške policije, ki je sicer že prijela tretjega, tudi mladoletnega člana družine, še preden bi poskusil prečkati mejo. Šele hrvaška policija je več ur za tem z družino, ki je želela zaprositi za azil, opravila razgovor, v katerem je mama lahko povedala, da je s seboj imela še eno, 10-letno deklico, ki jo je odnesla voda. Iskalna akcija se je tako začela več ur kasneje, kot bi se lahko, končala pa se je šele po dveh dneh, ko so deklico našli mrtvo 300 metrov nizvodno.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Politika
O dolžnosti predsednika republike, da podpiše posamezni zakon
Predsedniški kandidat SD in Svobode dr. Milan Brglez je v preteklih dneh večkrat ponudil v razmislek možnost, da bi funkcijo predsednika republike okrepili z »ustavnim vetom«. S tem je imel v mislih položaj, ko se predsednik, ki podpisuje zakone, sprejete v državnem zboru, znajde v moralni dilemi, saj zakona ne more podpisati, ker po njegovem mnenju krši ustavna načela ali pa človekove pravice.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Politika
V času vlade Janeza Janše je marsikdo, iz laične in iz različnih strokovnih javnosti, opozarjal na politizacijo policije in razvrednotenje notranjih standardov in standardov policijskega ravnanja s prebivalstvom. Vse to je bilo vidno tudi na zunaj, to so na lastni koži občutili posamezniki, ki jih je obravnavala policija. A kaj se je v resnici dogajalo znotraj policije, na relaciji med politično nastavljenim vodstvom in policijskim kadrom vzdolž hierarhične lestvice, ki je z njim voljno sodeloval? Predstavljamo primer ponarejanja dokumentacije za potrebe zaposlovanja.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Politika
Še en sodni postopek zoper Janšo
Sedemnajst let po storitvi domnevnega kaznivega dejanja se je na celjskem okrožnem sodišču začelo sojenje Janezu Janši in soobtoženima v zadevi Trenta. Tožilstvo jim očita zlorabo položaja ali pravic oziroma pomoč pri tem kaznivem dejanju. Ker je šlo za posle večje vrednosti, je zagrožena kazen do osem let zapora.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Družba
Trajni mandat. S poskusno dobo.
Koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica so prejšnji teden v parlamentarni postopek vložile predlog spremembe ustave glede imenovanja sodnikov. Spremembi sta dve, po novem sodnikov ne bi več imenoval državni zbor, pač pa predsednik republike, uvedla pa bi se tudi poskusna doba treh let, preden so sodniki imenovani v trajni mandat. Prva sprememba je skorajda nujna, saj je Slovenija edina evropska država, kjer sodnike izvolijo (ali pa jih ne izvolijo) poslanci. Druga pomeni uresničitev »mokrih sanj« SDS.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika
Nevladne teroristične organizacije?
Sedemindvajsetega januarja letos je vlada Janeza Janše sprejela akcijski načrt za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma 2022–2024. Besedilo načrta je pripravila medresorska delovna skupina za protiterorizem, a neposredno na seji je notranji minister Aleš Hojs zahteval, da se med tiste, ki jih je v okviru boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu treba nadzorovati, dodajo tudi nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko beguncev.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Družba
Vrhovni in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je znan po ostrih kritikah slovenskega sodnega sistema. Je odkrit podpornik Janeza Janše, zato ni čudno, če s kritikami sodstva in sodnikov pomembno soustvarja politični pritisk na sodno vejo oblasti. Tudi pred časom, ko je v intervjuju spregovoril za portal Siol.net, ni bilo drugače. Komisija za etiko in integriteto sodnega sveta je nekatere njegove besede v tem intervjuju označila za kršitev etičnega kodeksa.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika
Diskriminacija na podlagi vere na verskem radiu
Čeprav smo od politične desnice po volitvah poslušali teorije zarote o ukradenih volitvah in takih ali drugačnih nepravilnostih, ki so se dogajale in vplivale na izide, dokazov za to ni bilo. Je pa (predvolilno) nepravilnost pred dnevi ugotovil zagovornik načela enakosti, zanjo pa je bil odgovoren (verski) Radio Ognjišče, ki je v času predvolilne kampanje pred spomladanskimi parlamentarnimi volitvami diskriminiral (neprave) politične stranke.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Politika
Leto 1992 je eden izmed mejnikov v politični karieri Janeza Janše. Spomladi tega leta je drugič (in zadnjič) zamenjal politično stranko – po članstvu v Zvezi komunistov Slovenije in Slovenski demokratični zvezi se je včlanil v tedanjo Socialdemokratsko stranko Slovenije in jo leto pozneje prevzel. Tiste pomladi je poleg tega prvič postal član vlade, in sicer minister za obrambo. Kupil pa je tudi zemljišče v Trenti.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Politika
Poskus varovanja medijske svobode
Lani spomladi, ko Janševa vlada z namenom vplivanja na uredniško politiko že četrti mesec zapored ni plačala storitev javne službe Slovenski tiskovni agenciji, so predstavniki evropske komisije na čelu s komisarko za vrednote in preglednost Věro Jourovo ugotovili, da EU potrebuje medijsko zakonodajo, ki bo varovala medijsko svobodo. In ko je komisarka letos poleti sporočila, da se predlog takšne zakonodaje že pripravlja, sploh ni skrivala, da so povod zanjo tudi medijske razmere v Sloveniji, to, da je ena politična opcija prevzela javno RTV. Zdaj je postalo jasno, kako namerava EU varovati medijsko svobodo v državah članicah, ki tega niso sposobne same.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Politika
Lani jeseni so najbolj izpostavljeni protivladni protestniki, predvsem Jaša Jenull, od policije (poleg drugih kazni) začeli redno, iz tedna v teden, prejemati tudi kazni v višini 700 evrov kot domnevni organizatorji neorganiziranih protestov. Odtlej smo imeli volitve, po katerih se je zamenjala vlada, njen predsednik je obljubil abolicijo za Jenulla in številne druge kaznovane protestnike, pravosodno ministrstvo je pred dnevi že predstavilo analizo policijske represije in mogoče rešitve za popravo krivic. Jenull (in drugi) pa od policije še vedno prejemajo omenjene plačilne naloge za dogodke iz časa prejšnje vlade, čeprav jih je nova vlada označila za krivične in napovedala popravo krivic. Položaj je nenavaden, skorajda shizofren.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Družba
Ko je mesec dni po državnozborskih volitvah dr. Marijan Pavčnik napovedal, da bi konec leta predčasno zapustil funkcijo ustavnega sodnika, je bilo jasno, da bo predsednik republike Borut Pahor, ki je sodeloval v postopku izbire celotne sedanje zasedbe ustavnega sodišča, izbiral še enkrat, preden tudi sam zapusti visoko funkcijo. Na njegov poziv so se tokrat javili le trije kandidati oziroma točneje dva kandidata in ena kandidatka. Poleg dr. Andraža Terška in dr. Andraža Zidarja, ki sta se v preteklosti že prijavila, je novo ime dr. Neža Kogovšek Šalamon, ki ima med poslanci po naših informacijah tudi največ oziroma dovolj podpore za izvolitev.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Družba
Urednik in pisec Demokracije kazensko obsojena
Že njegovega nekdanjega odgovornega urednika Jožeta Biščaka in nekdanjega pisca Aleksandra Škorca obsodilo na pogojno zaporno kazen zaradi širjenja sovražnega govora v tem mediju. Ne glede na to, da je medij v (so)lasti politične stranke SDS, gre za medijsko podjetje, ki je vpisano v razvid medijev. Obsodbe novinarjev, sploh kazenske, zaradi njihovega dela je treba vedno vzeti resno.
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Politika
Je ministrica Tatjana Bobnar objektivno odgovorna, ker je notranje ministrstvo (MNZ) pod njenim vodstvom nekaterim državnim institucijam poslalo dopis, naj na vidnem mestu objavijo naslov, na katerem podpise podpore za predsedniško kandidaturo zbira kandidatka Nataša Pirc Musar? Je ogrožena legitimnost volitev? Je bil kršen zakon? Je bila kršena ustava?
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Družba
Znanje jezika navadno pomembno prispeva k uspešnejši integraciji prišlekov v neko družbo. Z namenom doseči ta smiselni cilj slovenska politika oziroma vlade različnih predznakov zadnja leta delajo korake v to smer. A z redkimi izjemami in za točno določene (ogrožene) skupine država prav resno ne spodbuja ali celo omogoča učenja slovenščine, pač pa uvaja le vedno nove in vedno hujše ukrepe za tiste, ki jim ne uspe opraviti izpitov in pridobiti dokazil o znanju slovenskega jezika.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Politika
Aleš Hojs: policijski ali nepremičninski minister?
Vlada je 19. oktobra 2020 prvič v zgodovini samostojne države odredila razglasitev policijske ure, ki so jo na tem ozemlju sicer prvič razglasili v času italijanske okupacije. Hkrati je prepovedala vse prireditve, tudi shode, omejila zbiranje ljudi na prostem na šest oseb in prepovedala prehajanje med regijami. Prepoved gibanja od devete ure zvečer do šeste zjutraj je veljala skoraj pol leta in jo je kasneje, skupaj z drugimi podobnimi ukrepi, ustavno sodišče spoznalo za protiustavno, saj ni imela ustrezne podlage v zakonu. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je kot vsak drug delovnik tudi tisti ponedeljek dodal svoj podpis na ta ali oni uradni dokument, med njimi je bil dogovor o poslovnem sodelovanju ministrstva z javno Družbo za razvoj infrastrukture (DRI).
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Politika
Več krovnih evropskih sodniških združenj je vložilo tožbo zoper Svet EU, ker po njihovem mnenju ta popušča Poljski in sprejema kompromise glede neodvisnosti sodstva in sodnikov. Zahtevajo spoštovanje sodb Sodišča EU, pred katerim je bila Poljska večkrat obsojena zaradi krnitve neodvisnosti sodstva, še preden ji je Evropska unija izplačala 35,4 milijarde evrov iz sklada za okrevanje in odpornost.
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Družba
Kakšnega ustavnega sodnika ali sodnico potrebujemo?
Na zadnji dan tega leta bo s položaja ustavnega sodnika odstopil akademik dr. Marijan Pavčnik, kar pomeni, da bo moral predsednik republike Borut Pahor v sodelovanju z državnim zborom zanj najti zamenjavo, in to čeprav tudi njemu najkasneje konec novembra poteče predsedniški mandat. Če predčasno položaja ne bo zapustila tudi katera druga sodnica ali sodnik, bo šlo za edino zamenjavo v zdajšnji sestavi ustavnega sodišča v prihodnjih treh letih.
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Politika
Kako čistijo na ministrstvu za notranje zadeve?
Konec maja je na predstavitvi pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve nastopila tudi tedaj še kandidatka za notranjo ministrico Tatjana Bobnar. »Za povrnitev nujno potrebnega zaupanja in kredibilnosti tako ministrstva za notranje zadeve in policije bom kot morebitna ministrica za notranje zadeve z ekipo najprej poskrbela za samorefleksijo o delu v zadnjih dveh letih, čeprav se ne obremenjujem s preteklostjo, pa vendar je pomembno, da jo nekako analiziramo, ocenimo, da lahko vrednotimo sedanjost in načrtujemo prihodnost,« je napovedala.
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Politika
Zakaj je narobe, če se oblast pri pripravi zakonodaje posvetuje z javnostjo?
Ko se je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič sestala z direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač in napovedala skupne dejavnosti – predvsem na področju preprečevanja diskriminacije in vzpostavljanja enakosti spolov v družbi –, je na desnem političnem polu završalo. Razburjenje je bilo pričakovano, Inštitut 8. marec je ne nazadnje pripravil zakon o odpravi škodljivih posledic Janševe vlade.
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Politika
»Lažje je biti poslanka kot pa res dobro delati v nevladni organizaciji«
Tereza Novak je novinka v politiki, saj je doslej dolga leta vodila eno izmed večjih nevladnih organizacij, Slovensko filantropijo. Zdaj sedi v pisarni z razgledom na Trg republike, kjer je še lani ob tem času pogosto stala tudi sama in izrekala protivladna gesla. Po nekaj mesecih je še vedno polna zanosa, ugotavlja pa, da stvari v državnih organih tečejo zelo počasi, in tudi, da je za najvišje izvoljene predstavnike ljudstva res dobro poskrbljeno in imajo vse možnosti, da delo opravljajo dobro, če si to želijo.
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Politika
Lepo je bilo na oblasti – drugič
Pred dobrim mesecem je novinar Mladine Borut Mekina razkril, da so si različni funkcionarji prejšnje vlade pred sestopom z oblasti izplačali nadomestilo za neporabljeni dopust. Ministri, državni sekretarji, direktorji direktoratov in razni kabinetni svetovalci vlade Janeza Janše (skupaj več kot 50 posameznikov, ki so prejeli tudi po več kot 10 tisoč evrov) so si razdelili skoraj četrt milijona evrov, čeprav zakonodaja možnosti izplačevanja takšnega nadomestila za funkcionarje ne predvideva. V Pravni mreži za varstvo demokracije so preverili okoliščine in pravne podlage in vlado ter druge pristojne državne organe pozivajo, naj zahtevajo vračilo že izplačanih zneskov.
-
12. 8. 2022 | Mladina 32 | Politika
Nova navodila ministrice za notranje zadeve za ravnanje policije na protestih
Prejšnji notranji minister Aleš Hojs je protivladne protestnike osebno izzival s sprehajanjem po Ljubljani, obkrožen z oboroženim spremstvom specialne policijske enote z avtomatskim orožjem, njegova naslednica Tatjana Bobnar pa, kaže, želi narediti korak nasproti ljudem. Del tega »pomiritvenega« programa sta očitno ugotavljanje in priznanje napak, ki jih je policija v letih 2020 in 2021 storila na javnih shodih in protestih.
-
12. 8. 2022 | Mladina 32 | Politika
Spomladi 2014 je bila SDS v opoziciji, vlado pa je vodila Alenka Bratušek. Takrat si je stranka SDS zaželela referenduma, katerega namen je bilo merjenje moči z vlado. Na njem je šlo za glasovanje o zakonu o arhivih, torej za vprašanje, ki volivcev ni zanimalo. In takšna je bila tudi volilna udeležba. Tistega referenduma se je udeležilo le 11,7 odstotkov volivcev.
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Politika
»Nacionalni preiskovalni urad ni več avtonomen in samostojen«
Nekdanji direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič, ki mu je pred sodišči uspelo dokazati, da ga je vlada Janeza Janše nezakonito odstavila, se je pred dnevi kot vršilec dolžnosti vrnil na položaj. Vmes je bil, kot številni drugi policijski funkcionarji, kazensko premeščen v policijski izobraževalni center v Tacnu, ki ga sicer opisuje s skorajda romantičnimi besedami. Tudi nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga politična desnica iz leta v leto povezuje z vedno novimi aferami, pravi, da mirno spi. Vse to sprejema kot sestavni del najbolj izpostavljenih funkcij v sistemu preiskovanja kaznivih dejanj.
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Politika
Napovedi o popravi storjene škode in klicanju posameznikov na odgovornost smo, ko je oblast prevzela druga politična opcija, slišali že nekajkrat. A običajno so takšne obljube zvodenele, poprejšnje zamere so se pozabile, odgovorni so se premestili. Tokrat pa se, vsaj na notranjem ministrstvu in pri policiji, kjer je bil politični pritisk avtokracije prejšnje vlade najmočnejši, zdi, da ne bo ostalo le pri obljubah. In da bodo očiščenje policije najočitnejših kršilcev zakonodaje, ki je prvi pogoj za normalizacijo represivnega organa, res izpeljali.
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Politika
Sistematične kršitve človekovih pravic
Že pred volitvami je sedanji predsednik vlade Robert Golob napovedal abolicijo za vse, ki so bili med epidemijo z globami po krivem na ta ali oni način kaznovani v času prejšnje vlade. Že tedaj je bilo jasno, da splošne abolicije ne bo, to je potrdila tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ko je napovedala, da bo ministrstvo do jeseni pripravilo analizo stanja glede izrečenih kazni in pravne podlage za abolicijo za tiste, ki se jim je zgodila krivica. A uspehi, ki jih pred sodišči v konkretnih primerih dosega Pravna mreža za varstvo demokracije, kažejo, da splošna abolicija oziroma izbris kazni z vsemi globami, ki so se izrekale nezakonito, morda ne bi bil tako nesmiseln.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Politika
Generalni državni tožilec Drago Šketa je ob predstavitvi letnega poročila o delu tožilstva za lansko leto v državnem zboru izrekel besede, ki jih že dolgo nismo slišali: »Stanje bo izredno kritično, število nerešenih zadev se bo povečevalo.« Trenutno je v Sloveniji le 200 tožilcev, kar je vsaj trideset manj, kot jih je bilo prej dolga leta, in še dodatnih dobrih trideset manj, kot jih zapoveduje desetletje stara odredba ministra za pravosodje. A pomanjkanje državnih tožilcev še zdaleč ni edina težava, s katero je tožilstvo obremenila vlada Janeza Janše.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Družba
»V ustavi bo pisalo: oče je moški in mama je ženska,« jie 13. marca ob 33-letnici SDS napovedal njen predsednik in tedaj tudi še predsednik vlade Janez Janša. Zakaj je to rekel? Zakaj bi sploh to rekel? Zakaj bi to obljubljal svojim volivcem, če pa je prav to, z vsemi posledicami vred, tedaj in od nekdaj, v praksi in na ravni zakonodaje že veljalo? Zato, ker je imel informacije, da bo dolgoletno neustavno stanje ustavno sodišče odpravilo, saj ustava ne govori o spolu zakoncev, pač pa to (protiustavno) omejitev določa zakonodaja? Ustavno sodišče je prejšnji petek res objavilo eno izmed svojih pomembnejših odločitev, v njej pa je ugotovilo točno to.
