Peter Petrovčič
-
Kdo res lahko govori v imenu policistov?
Generalni direktor policije Anton Olaj policijskima sindikatoma, sploh njunima predsednikoma Roku Cvetku in Kristjanu Mlekušu, očita, da krnita ugled policije in povzročata neenotnost v policijskih vrstah. Olaj, ki je na čelu represivnega organa, ima seveda po zakonu pristojnost, da govori v njegovem imenu. A kot vsako organizacijo, vsak državni organ, tudi policijo predstavljajo ljudje, policistke in policisti. Brez njih, brez ljudi, je vsaka združba, tudi vsak državni organ le prazna lupina. Tako je tudi s policijo. Policija so policistke in policisti in po mnenju velike večine teh generalni direktor ne more govoriti v njihovem imenu, saj se mnenja sedanjega vodstva policije in zaposlenih v njej o vseh pomembnih vprašanjih bistveno razlikujejo.
-
Pred leti je tedanji ameriški predsednik Donald Trump nepomembno teorijo zarote, da se je njegov predhodnik Barack Obama rodil zunaj ZDA (in zato sploh ne bi smel postati predsednik), povzdignil med vodilne desničarske teorije zarote. Teorijo je (vsaj zasebno) podpihoval še po tem, ko je bil Obama primoran v javnosti razkazovati svoj rojstni list. Čeprav se je Trump kasneje teoriji ( javno) odrekel, je še danes dobršen del njegovih volivcev prepričan, da se Obama ni rodil v ZDA. In tako bo verjetno med volivci slovenske desnice obveljalo tudi glede izpolnjevanja pogojev za sodniško službo nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše.
-
Brookside v ameriški zvezni državi Alabami šteje le 1253 prebivalcev, a je bil v preteklih dneh na naslovnicah številnih svetovnih medijev. In sicer zato, ker je lokalna policija po mestecu lovila posameznike, ki so bili na družbenem omrežju Facebook kritični do policije ali njenega načelnika, in od njih zahtevala, da zapise izbrišejo, jim grozila z aretacijami ter jih kaznovala za različne prekrške. Zakaj omenjamo to bizarno in v širšem smislu nepomembno zgodbo? Zato, ker je policija na enak način zlorabljena za partikularne interese posameznikov, ki jo vodijo, tudi v Sloveniji. »Res je! Po mestu krožijo organizirane tolpe državljanov, ki na nič hudega sluteče ljudi mečejo solzivec in jih polivajo z vodo!«, je konec lanskega leta na družabnem omrežju Twitter trpko zapisal 72-letni nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Šlo je za odziv na zapise nekaterih Ljubljančanov, da je zaradi protestnikov njihovo življenje v mestu okrnjeno. In šlo je za odziv na protest 5. oktobra, ko je policija pretiravala z uporabo prisilnih sredstev kot še nikoli dotlej. In, seveda, šlo je za ironičen, sarkastičen zapis, ki se je nanašal na ravnanje policije. Gantar je od policije zaradi te izjave zdaj prejel odločbo o prekršku z globo 250 evrov.
-
»To je abolicija za ljudi s političnega vrha«
Vladni poslanci so pretekli teden v odboru za pravosodje potrdili predlog zakona, ki tako skrajšuje zastaralne roke v kazenskih postopkih, da onemogoča kazenski pregon gospodarskega kriminala, korupcije, zlorab položaja in drugih zapletenih oblik kriminala. Še več, s trenutkom uveljavitve zakona bi se ustavila velika večina odprtih kazenskih postopkov, tudi postopek zoper premiera Janeza Janšo v zadevi Trenta. O razlogih, namenih in učinkih nove zakonodaje smo se pogovarjali z Boštjanom Valenčičem, tožilcem specializiranega državnega tožilstva in predsednikom Društva državnih tožilcev Slovenije.
-
»Karierni sistem v policiji funkcionira«
Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preverja sume političnega vmešavanja vlade v policijo, je bil zaslišan Franc Kangler, državni sekretar na ministrstvu, katerega posle so organi pregona v preteklosti dolga leta preiskovali v številnih zadevah, zdaj pa velja za »glavnega kadrovika v policiji«. Med več kot štiri ure trajajočim zaslišanjem je zavrnil vse očitke o političnem kadrovanju v tem državnem organu. A ni zatrdil le, da v policiji ne gre za politično kadrovanje, ampak po njegovih besedah to onemogoča sistem napredovanj v policiji. Oziroma z njegovimi besedami: »Karierni sistem v policiji funkcionira.«
-
Ko so pred dnevi policisti obiskali ministrstvo za kulturo z namenom preiskave sumov kaznivega dejanja zlorabe položaja uradnih oseb na ministrstvu v povezavi s samovoljnim izbrisom reperja Zlatana Čordića - Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi, se je minister za kulturo Vasko Simoniti odzval izjemno ostro. Policisti po njegovem mnenju na ministrstvu nimajo kaj iskati, sploh pa, ker imata policija in tožilstvo dvojne standarde glede tega, kaj in kako resno preiskujeta in česa ne.
-
Zastaralni roki so v kazenskem pravu namenjeni iskanju najprimernejšega kompromisa med pravicami domnevnih storilcev kaznivih dejanj na eni strani in pravicami oškodovancev ter pravičnostjo v družbi nasploh na drugi. Za najhujša kazniva dejanja so določeni najdaljši zastaralni roki, za malo blažja, a še vedno huda, kot so recimo zloraba položaja, korupcija in gospodarski kriminal, so večinoma določeni zastaralni roki od 10 do 20 let. Vladna večina v državnem zboru želi zdaj te roke skrajšati na le sedem ali pet let, v praksi pa kar na zgolj dve leti.
-
Poslanka Alenka Jeraj živi ob vznožju grajskega griča, na katerem stoji Ižanski grad, v vasi Ig na obrobju Ljubljanskega barja, ki se je v zadnjih 15 letih prelevila iz »dolge umazane vasi v kraj, kjer imajo prebivalci vse na dosegu roke«, kot pravi tamkajšnji dolgoletni župan Janez Cimperman. V gradu že skoraj 70 let deluje zapor za ženske, v prihodnjih dveh letih pa naj bi doživel prenovo z obnovo gradu in hkrati z dograditvijo novih zaporskih zmogljivosti. A pod sedanjo vlado se je zgodil preobrat. Ne le da prenove ne bo, zavod za prestajanje kazni in njegove prebivalke bodo morali zapustiti to območje.
-
Na ustavno sodišče je bila pred dnevi vložena pobuda za prepoved delovanja opozicijskih strank Socialnih demokratov in Levice oziroma pobuda za »ugotovitev protiustavnosti delovanja« teh dveh političnih strank. Protiustavno naj bilo to, da se stranki »nista dovolj distancirali« od nekdanje komunistične ureditve.
-
Oblastno preganjanje protestnikov, oporečnikov, disidentov v tujini ni nič neobičajnega. Res pa je, da gre za prizore, kakršne poznamo iz držav z avtoritarno oblastjo in podhranjeno demokracijo. V Sloveniji tega vsaj od menjave politične ureditve nismo videli še niti enkrat. Nato je prišla vlada Janeza Janše. Ta ob pomoči politično podrejene policije protivladne protestnike preganja že dve leti. Zdaj se pritisk stopnjuje.
-
Devetega februarja lani se je v središču Maribora zbralo nekaj deset dijakov, da bi izrazili nasprotovanje nenehnemu in dolgotrajnemu zapiranju šol. Kak mesec kasneje so, predvsem tisti, ki so nagovorili zbrane, po pošti s policije prejeli plačilne naloge z globo 400 evrov, štirje mladoletni dijaki pa celo obdolžilne predloge in pozive na sodišče, kjer so se kasneje morali tudi zagovarjati. Tam so se branili ob pomoči odvetniške pisarne Bauk, ki so jim jo zagotovili pri Pravni mreži za varstvo demokracije. Dijaki so bili nazadnje oproščeni, sodišča so kazenske postopke, ki jih je zoper njih po nareku politike zahtevala policija, ustavila.
-
Policijska sindikata za generalnega direktorja policije dr. Antona Olaja, ki ga je neposredno iz svojega kabineta na čelo policije imenoval notranji minister Aleš Hojs, nedvomno pomenita težavo. Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije, ki združujeta praktično vse zaposlene v policiji, namreč generalnemu direktorju očitata nesorazmerno uporabo sile zoper protivladne protestnike, na ustavno sodišče sta (uspešno) vložila predlog za presojo ustavnosti pogoja PC (prebolelost in cepljenje), ki v praksi uvaja obvezno cepljenje za državne uslužbence, in predlog za presojo ustavnosti sprememb policijske zakonodaje, s katero bi si notranji minister uzakonil privilegij, da zamenja vse vodilne kadre v policiji. Zato sta bila predsednika obeh sindikatov, Rok Cvetko in mag. Kristjan Mlekuš, tudi že kaznovana.
-
V torek, 11. januarja, bo minilo 20 let od odprtja taborišča za osumljene teroriste v ameriškem vojaškem oporišču v Guantanamu na Kubi. Vojaški zapor je bil na tej lokaciji vzpostavljen namenoma, da bi lahko ZDA, ne da bi upoštevale lastne in mednarodne standarde za pridržanje in kazenski pregon, tam zadrževale domnevne teroriste. Država, ki se rada predstavlja za svetovnega mirovnika, je to navkljub obljubam različnih predsednikov in administracij, da bodo taborišče zaprli, počela dve desetletji in počne še danes.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Predsednik vlade Janez Janša, drugi visoki predstavniki vlade in SDS so v zadnjem letu krivdo za širjenje virusa in presežne smrti večkrat pripisali ustavnemu sodišču. To se stopnjuje predvsem, kadar ustavni sodniki odločijo, da je kateri izmed vladnih ukrepov za spoprijemanje z epidemijo neustaven. Ravnanje ustavnih sodnikov ti predstavniki oblasti vztrajno opisujejo kot politično, kot sodelovanje s političnimi nasprotniki SDS pri rušenju vlade in podobno.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Odkar je pred petimi leti Slovenija na meji s Hrvaško začela postavljati rezilno žico in panelne ograje, je prečkanje meje za begunce postalo nevarno. V mejnih rekah se je utopilo že skoraj 20 ljudi, zadnja med njimi desetletna deklica Rahime, ki jo je reka odnesla iz materinih rok. Šlo je za turške državljane, je sporočila policija.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Politika
Pohod SDS skozi policijo ustavljen
Ustavni sodniki so začasno zadržali spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katerimi si je vlada na čelu s SDS uzakonila podlago za zamenjavo celotnega vodstvenega kadra v policiji, s komandirji policijskih postaj vred. Začasno zadržanje pomeni, da policijski vodje, ki so že prejeli sklepe o prenehanju položaja, do končne odločitve ustavnega sodišča ostajajo na položajih, vlada pa ne bo mogla imenovati policijskih šefov po svoji podobi. S tem je ustavljeno nadaljevanje kadrovskega cunamija v policiji, v katerem marsikdo vidi obglavljenje policije. Med njimi so ne nazadnje tudi zaposleni v policiji, saj sta zahtevo po presoji ustavnosti vložila oba policijska sindikata.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Svet
»Ljudje na meji se znajdejo med dvema ognjema. Obtičijo na zaprtem območju na beloruski meji z EU, kjer trpijo lakoto in so izpostavljeni nepredstavljivi surovosti beloruskih sil, ki jih vedno znova silijo na Poljsko. Poljska vojska jih sistematično vrača. Obe strani igrata kruto igro s človeškimi življenji,« je pred dnevi dejala Jennifer Foster, raziskovalka organizacije Amnesty International za pravice beguncev in migrantov.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Politika
Državno odvetništvo je pristojno za vlaganje tožb v imenu države, torej v najširšem pomenu v imenu vseh nas. Notranji minister Aleš Hojs in njegov nekdanji državni sekretar, sedaj generalni direktor policije Anton Olaj, od državnega odvetništva zahtevata, da (v imenu države) vloži tožbe zoper domnevne organizatorje petkovih protivladnih protestov in protestov proti pogoju PCT. In da s tožbami od njih izterja okoli milijon evrov stroškov, ki naj bi jih policija imela z varovanjem teh shodov.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Politika
»Ti mali koraki nekaj pomenijo. Danes zmanjšajo proračun pravosodnim organom, jutri ne imenujejo tožilcev, dan zatem spremenijo zakonodajo in na koncu neodvisnost pravosodja izgine, z njo pa tudi učinkovitost pri preiskovanju kaznivih dejanj. Če ne želite imeti neodvisnega tožilstva, kako lahko trdite, da se iskreno borite proti korupciji in proti prevaram s sredstvi EU?« je ob obisku Slovenije dejala evropska glavna tožilka Laura Kövesi. In govorila je o Sloveniji.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Politika
Osebne diskvalifikacije sodnikov so sestavni del političnega podrejanja sodstva
Na začetku meseca je Nova24TV, medij v lasti funkcionarjev SDS in madžarskih tajkunov, ki so blizu premieru Viktorju Orbánu, začela namigovati, da vrhovni sodnik in nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša nima diplome. Mediji in spletni portali, združeni pod pokroviteljstvom SDS, odtlej iščejo njegovo diplomo, ugotavljajo, ali je ponarejena, namigujejo, da 69-letni sodnik nima niti pravosodnega izpita, ki je pogoj za opravljanje sodniške funkcije …
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
Osnovne šole, ujetnice lokalnih oblasti
»Šolstvo in tožilstvo. Dve močvirji, ki bomo morali še izsušiti,« je konec poletja tvitnil državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič. Pretekli petek nekaj pred polnočjo je parlamentarni odbor za izobraževanje skoraj dve uri po tem, ko bi v skladu s sklepom kolegija predsednika državnega zbora že moral končati delo, z glasovi poslancev SDS, NSi in SMC potrdil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta daje moč za postavljanje in odstavljanje ravnateljev osnovnih in srednjih šol ter vrtcev občinskim svetnikom in županom ter uvaja nov izobraževalni cilj »vzgajanje in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah«.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
Ustavni sodnik dr. Rok Svetlič je prvič sodeloval pri odmevnejši odločitvi ustavnega sodišča in napisal tudi prvo ločeno mnenje. Ostal je zvest samemu sebi. Pri glasovanju in pri utemeljitvi svojega glasu. Iz odločbe, v kateri je ustavno sodišče pogoj PC (prebolelost in cepljenje) za zaposlene v državni upravi označilo za neustaven, je razvidno, da je skupaj z najbolj neomajnima podpornikoma vlade Janeza Janše, Markom Šorlijem in dr. Klemnom Jakličem, glasoval proti.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
Združena pedagoška stroka – predstavniki Skupnosti vrtcev Slovenije, Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, Pedagoškega inštituta, Slovenskega društva raziskovalcev na področju edukacije, Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti – je pretekli petek protestirala proti spremembam šolske zakonodaje, ki jih predlaga vlada. Tudi proti uvedbi novega izobraževalnega cilja »vzgajanje in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah«, ker ni skladen z veljavnimi izobraževalnimi cilji, ki zagotavljajo primerno izobrazbo vsem, ne glede na rasno, etično ali versko pripadnost, in zagotavljajo laičnost javnega šolstva.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
23 milijonov evrov in 27 mrtvih
Preteklo soboto dopoldne je eden izmed prebivalcev doline Dragonje na slovensko-hrvaški meji med mejnima prehodoma našel truplo 31-letnega državljana Bangladeša, ki je umrl zaradi podhladitve. To sploh niso tako redki prizori vzdolž slovensko-hrvaške meje in v okoliških gozdovih.
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Politika
Kakršna vlada, takšna policija
Protesti proti pogoju PCT (preboleli, cepljeni in testirani) potekajo v številnih evropskih državah in drugje po svetu. Na njih policije, tudi v evropskih državah, protestnike včasih razženejo s silo, kot se je to 5. oktobra zgodilo v Ljubljani. A obstaja pomembna razlika. Policije po Evropi se po pravilu s silo odzivajo na protestniško nasilje, na napade na policiste, razbijanje izložb, zažiganje smetnjakov in avtomobilov, slovenska policija pa je silo uporabila zoper mirne protestnike in s tem spodbudila njihovo nasilje. Generalni direktor policije Anton Olaj je takoj po omenjenih dogodkih imenoval komisijo, ki je opravila notranji nadzor nad ravnanjem policije in ugotovila, da je ta, če ne štejemo nekaj manjših »nepravilnosti«, ravnala »strokovno in zakonito«.
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Politika
Kako SDS strokovne delavce v policiji menja s poslušnimi
Nadaljujejo se zaslišanja pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje vmešavanje politike v delo policije. Tokrat sta pričala nekdanji direktor ljubljanske policijske uprave Boštjan Glavič in nekdanji vodja oddelka za javni red in mir pri tej policijski upravi Nermin Isić, ki sta od generalnega direktorja policije Antona Olaja prejela opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, ker je policija pod njunim operativnim vodstvom s protivladnega shoda 25. junija odstranila neonacistične provokatorje, samooklicane rumene jopiče.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Politika
»Leta 1992 sem odšel v Koper za načelnika, današnjega direktorja policijske uprave. Ljudi, ki so pred menoj vodili upravo, sem cenil. Razen enega, in sicer Vinka Gorenaka, ki je bil tam dva meseca kot vršilec dolžnosti. V tistem kratkem času je tam naredil, oprostite izrazu, enako pizdarijo, kot jo delajo zdaj. Franci Matoz je bil tedaj vodja oddelka na Kozini, skupaj s še tremi policisti je štel kamne, se opravičujem, če sem s tem koga užalil. Kar naenkrat je Matoz postal komandir prometne policije, čeprav je poprej ustavil morda pet ali 20 avtomobilov, bil je povsem brez izkušenj. V dveh mesecih je Gorenak zamenjal celoten vodstveni kader, skupaj s komandirji policijskih postaj. Isto se dogaja zdaj, le da na ravni celotne države,« pripoveduje nekdanji poveljnik policije in veteran vojne za Slovenijo Alojz Kuralt.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Politika
Ker so »kršili« pravice neonacistov
Petindvajsetega junija se je na Prešernovem trgu v Ljubljani zbrala množica (petkovih) protivladnih protestnikov. Že takoj na začetku pa je improvizirani protestniški oder ob Prešernovem spomeniku zavzela manjša skupina neonacistov, samooklicanih rumenih jopičev. Odrivanje protestnikov, verbalne in fizične provokacije so začeli preraščati v fizično nasilje, zato so policisti provokatorje in protestnike skušali ločiti. Ker jim to ni uspelo, so rumenim jopičem ukazali, naj se odstranijo. In ker se niso, so jih odstranili in odpeljali policisti. Zaradi tega ravnanja policistov je kasneje vodstvo policije kaznovalo direktorja ljubljanske policijske uprave Boštjana Glaviča in operativnega vodjo Nermina Isića, ki sta tedaj v operativnem štabu izdajala ukaze. Zdaj je znana vsebina opozoril pred odpovedjo, ki sta ju prejela.
-
22. 11. 2021 | Politika
V Sloveniji je trenutno odprtih kar 29 postopkov imenovanj tožilcev, od tega za 5 mest vrhovnih, 1 mesto višjega, 8 mest okrožnih in 15 mest okrajnih državnih tožilcev. Toliko tožilcev je v imenovanje vladi predlagal državnotožilski svet, vlada pa z njihovim imenovanjem zavlačuje.
-
19. 11. 2021 | Politika
Dodatna zaščita pred lastnim ljudstvom
Vlada je po tem, ko je večjo zaščito pred ljudstvom za najvišje funkcionarje (predvsem ministre, poslance in njihove najbližje) želela uvesti v različnih zakonih, pred dnevi to uspela kar v kazenskem zakoniku. Koalicijski poslanci s pomočjo nekaterih opozicijskih so izglasovali spremembo, po kateri bosta policija in tožilstvo grožnje zoper visoke politične funkcionarje in njihove bližnje preiskovala in preganjala po uradni dolžnosti.
