Peter Petrovčič
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Politika
Ozadje političnega podrejanja policije
Kako zdajšnja vlada, ki za to sicer nima neposrednih pristojnosti, menja direktorje velikih (energetskih) podjetij, v katerih ima država prevladujoč vpliv, vemo. To se dejansko dogaja kar v pisarni poslanske skupine največje vladne stranke SDS. A zdaj se razkriva tudi, kako ta stranka kadruje v policiji, menja vodstveni kader od vrha navzdol in prevzema nadzor nad državnim organom, v rokah katerega je monopolizirana represija.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Politika
Policijski ostrostrelec in njegov prijatelj »Psihiater za levičarje«
Ko je 5. oktobra policija v Ljubljani zoper protestnike proti pogoju PCT uporabila dotlej še ne videno količino plinskih bomb, gumijastih nabojev in vodni top, se je na Twitterju pojavila fotografija (policijske) ostrostrelne puške, ki meri na Miklošičevo cesto. Za pojasnila smo se tedaj obrnili na policijo in zdaj smo jih dobili.
-
17. 11. 2021 | Politika
Hojs bo zamenjal čisto vse komandirje policijskih postaj
Državni zbor je pred slabim mesecem dni sprejel novelo zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katero bo SDS v policiji opravila popolno čistko na vseh vodstvenih položajih. Ali kot je po sprejemu zakona dejal strokovnjak za policijska pooblastila Miroslav Žaberl: »Zakon omogoča lustracijo in zamenjavo vseh 111 komandirjev policijskih postaj, osmih direktorjev policijskih uprav in vseh vodij notranjih organizacijskih enot na Generalni policijski upravi.«
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Politika
Krivi bi bili, če bi bili tiho
Vlada je po poletni in še jesenski odločitvi ustavnega sodišča ostala brez pravne podlage za omejitve gibanja in storitev, ki jih je v času epidemije uporabljala doslej. Ukrepe lahko še naprej sprejema in zapoveduje, a pravno gledano nimajo veljave. Morebitne kazni za nespoštovanje ukrepov bi lahko bile prej ko slej pred rednim ali ustavnim sodiščem razveljavljene, saj pomenijo kršitve človekovih pravic. Kako je to mogoče, če pa podobne omejevalne ukrepe oblasti lahko izrekajo drugod po svetu? Ali slovenski ustavni sodniki nagajajo vladi?
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Politika
V pesti neke politične stranke
»Razveljavili bomo začasne odredbe, veš da bomo kateremu sodniku jajca strli. To se bo hitro zgodilo,« je med drugim v pogovoru s poslovnežem Bojanom Petanom leta 2007 dejal tedanji minister za gospodarstvo, sedanji minister za okolje Andrej Vizjak. Kaj točno je minister tedaj imel v mislih, na kakšne vse načine SDS izvaja pritiske na določene sodnike v določenih zadevah, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Vemo pa, kako ta politična stranka že desetletje pritiska na sodstvo kot celoto, pa tudi na sodnice in sodnike, ki odločajo v njim pomembnih zadevah.
-
8. 11. 2021 | Politika
Accetto novi predsednik ustavnega sodišča
Ustavni sodniki so iz lastnih vrst izvolili novega predsednika, ki bo decembra, po izteku predsedniškega mandata, nadomestil dr. Rajka Kneza. To je postal kot je običajno dosedanji podpredsednik sodišča dr. Matej Accetto, ki je s tem postal 12. predsednik slovenskega ustavnega sodišča in bo to funkcijo opravljal naslednja tri leta.
-
5. 11. 2021 | Politika
Po drugi in tretji točki 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, na podlagi katerih je vlada omejevala gibanje, je zdaj ustavno sodišče za neustavno označilo še četrto točko tega člena tega zakona, na podlagi katere je vlada tekom epidemije izvajala lockdown v najbolj klasičnem smislu in sicer z začasno (a dolgotrajno) prepovedjo obratovanja trgovin, lokalov, skratka ponujanja blaga in storitev.
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Družba
Delavski boj proti vodstvu policije …
Sindikat policistov Slovenije je zbral že skoraj dovolj podpisov za vložitev predloga sprememb zakona o delovnih razmerjih, s katerim bi onemogočili zlorabo instituta opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja, ki ga vodstvo policije zlorablja za obračunavanje s policisti, če ti niso po volji oblasti.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Politika
Čeprav je predsednik vlade Janez Janša na začetku septembra nepričakovano zagotovil, da »zaprtja države ne bo«, je sredi oktobra glede na podatke o širjenju virusa pričakovano namignil na vnovično »zaprtje države« oziroma ponovno uvedbo ukrepov za zajezitev epidemije, h katerim sodijo hudi posegi v človekove pravice, kakršne smo v preteklosti že doživeli: »Ne bo šlo za PCT-ukrepe, ampak bodo ukrepi, ki bodo spet zapirali javno življenje in gospodarstvo, povzročali dodatno škodo, zavirali okrevanje po epidemiji …« Pa vlada sploh lahko ponovno zapove omejitve človekovih pravic, če pa je te ustavno sodišče pozneje že razveljavilo, ker so neustavne, saj so bile izrečene na podlagi neustavnega zakona o nalezljivih boleznih, ki je še vedno neustaven, ker ni bil usklajen z ustavo?
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Družba
»Policije po Evropi pretepajo mladoletne begunce. To počno v našem imenu.«
Zuhoor Alqaisi je iraška novinarka in raziskovalka, ki se ukvarja predvsem s pravicami otrok na poti, mladoletnih beguncev, mladoletnikov brez spremstva. Alqaisijeva, tudi sama begunka, ki zdaj živi in dela na Nizozemskem, se je pred časom ustavila v Sloveniji, bila je gostja na projekciji filma Igra senc (Shadow game) na Festivalu migrantskega filma, ki ga organizira Slovenska filantropija, dogodek pa je potekal v sodelovanju z ZRC SAZU. Pri dokumentarnem filmu, v katerem glavne vloge »igrajo« mladoletni begunci na balkanski begunski poti in med drugim prikazuje tudi posnetek surovega nasilja hrvaške policije nad beguncem, je sodelovala kot raziskovalka na terenu.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Politika
Kako si podrediti šole in vrtce
SDS ob pomoči partneric kadruje povsod, kjer le lahko, zdaj bi vladne stranke možnost kadrovanja razširile. Čemu drugemu bi lahko bil namenjen predlog spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja sestavo svetov šol in vrtcev tako, da bo v njih namesto predstavnikov učiteljev večino imela občina oziroma država?
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
Bo Slovenija pred evropskim sodiščem obsojena zaradi policijskega nasilja na protestih?
Kot protesti zoper oblast potekajo po Sloveniji danes, so tudi leta 2012 in 2013. V bistvu zoper isto oblast, saj je vlado tudi takrat vodila SDS. Tedaj je prvič po desetletjih, vsekakor pa prvič v samostojni Sloveniji policija zoper protestnike uporabila najhujša prisilna sredstva, kot sta solzivec in vodni top.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
Človekove pravice so svetinja, ampak …
Predsednik republike Borut Pahor je državnemu zboru v izvolitev predlagal novega kandidata za ustavnega sodnika po željah SDS, čeprav ta stranka s somišljeniki že dlje nima več dovolj glasov za izvolitev kandidatov po svoji podobi. Kdo je dr. Rok Svetlič, predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper?
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
V Sloveniji se je pretekli teden zgodilo najbolj nasilno dejanje represivnih organov v 30-letni zgodovini države. Celo več: čeprav velja pretekli socialistični režim za represivnega, ne milica ne vojska zoper prebivalstvo Slovenije nista tako nasilno nastopili nikoli v vsem povojnem obdobju socialistične republike. Policija je 5. oktobra 2021 sredi prestolnice v množico, ki ji za to ni dala nobenega povoda, saj se nihče ni vedel nasilno, izstrelila preko 400 plinskih nabojev in plinskih bomb. Zoper mirne protestnike je uporabljala vodni top in vodi primešala solzivec. Brez predhodnega opozorila je z njim merila neposredno v ljudi, na ljudi so policisti streljali tudi z gumijastimi naboji. Vse to se je dogajalo, čeprav niso bili protestniki pred tem niti malo nasilni. Policija je tudi sama priznala, da razen neupoštevanja pozivov, naj se razidejo, protestniki niso storili nobenega nasilnega dejanja.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
V torek, 5. oktobra okoli pol štirih, so policisti na terenu v centru Ljubljane prejeli ukaz, da je treba uporabiti vsa prisilna sredstva, ki so na razpolago, in pridržati čim več ljudi. Šlo je za nedvoumen ukaz policiji, da sama napade v tistem trenutku povsem mirno množico.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
Policija je, preden je na udeležence shoda proti pogoju PCT začela metati solzivec, aretirala vodjo protestov in predsednika politične stranke Resni.ca Zorana Stevanovića ter glasbenika Zlatana Čordića – Zlatka. Očitala jima je storitev kaznivega dejanja hujskanja k upiranju. Oba sta bila sicer kasneje izpuščena na prostost, a vprašanje tovrstnih aretacij ni nepomembno, saj preveč spominja na totalitarne oblasti, ki redno zapirajo vodje protioblastnih protestov.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
Še en protiustaven ukrep za varovanje zdravja
Vrhovno sodišče je odločilo, da za izrekanje glob zaradi nenošenja zaščitnih mask ni pravne podlage, in v konkretnem primeru ustavilo postopek. S tem je smiselno potrdilo pol leta staro podobno odločitev višjega sodišča v Kopru. Njegova odločitev prav tako pritrjuje opozorilom pravne stroke na čelu z ustavnim pravnikom dr. Andražem Terškom, ki o pravni nevzdržnosti vladnih odlokov govori že vsaj poldrugo leto in je glede tega vprašanja na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Družba
»Jaz bi temu rekel zloraba policije«
Točno tako. Vladne uredbe, s katero je bilo omogočeno omejevanje gibanja v bližini varovanih objektov, sicer ne poznam, je pa policija vedno imela zakonsko določeno nalogo vzdrževanja javnega reda in miru. Kaj je javni red in mir, se ve, ker je to določeno v zakonu o javnem redu in miru. Vemo, zoper koga in kdaj je policija dolžna ukrepati ter zagotoviti javni red in mir. Od nekdaj je tako. Je pa tudi mene presenetilo, da policija kar z vsemi sredstvi zagotavlja red in mir. Doslej je vedno veljalo, da je treba to najprej skušati doseči z najmilejšimi prisilnimi sredstvi. Ko ne gre z opozorili, se nadaljuje s kordonom, konjenico in podobno. Ko tudi to ne zadošča več, pa pridejo na vrsto najtežja prisilna sredstva.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Družba
Prejšnjo sredo je zaradi domnevnega zapleta po cepljenju proti koronavirusni bolezni umrla 20-letna slovenska državljanka. To je že druga državljanka Slovenije, ki je bila cepljena s cepivom družbe Janssen in je umrla zaradi neželenih učinkov. Razlog je v redkem neželenem učinku nastajanja krvnih strdkov, ki se pojavijo pri tem in drugih vektorskih cepivih. A vsaj v zadnjem primeru gre za izgubo človeškega življenja, ki bi se ji lahko izognili, že če bi država, vlada ravnala kot dober gospodar. Toda vlada je storila ravno nasprotno, pravzaprav je smrt mlade ženske dejansko in dokazljivo posledica vladnih odločitev, med vladnim ravnanjem in to izgubo življenja obstaja vzročna zveza. O politični odgovornosti nima smisla izgubljati besed, saj je odvisna od volje oblasti same. Vendar je treba spregovoriti o tem, kakšna je odškodninska odgovornost države ter tudi odškodninska in predvsem kazenska odgovornost njenih predstavnikov, torej ministrov.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Politika
Ustavno sodišče je prejšnji teden začasno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi določa obveznost izpolnjevanja le še pogojev PC, torej prebolevnosti ali cepljenja, in s tem dejansko uvaja obvezno cepljenje, ob neizpolnjevanju katerega od teh dveh pogojev pa lahko pomeni tudi izgubo službe in s tem ogrozitev socialne varnosti.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Politika
Vlada je (znova) ravnala nezakonito
Upravno sodišče je ugodilo tožbi obeh neimenovanih kandidatov za evropska javna tožilca, odpravilo vladni sklep, da se razpiše nov izbirni postopek, ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. Preprosteje rečeno, upravno sodišče je vladi namignilo, naj izpolni zakonsko dolžnost, se seznani s predlogom za imenovanje obeh predlaganih kandidatov in ga pošlje evropskemu javnemu tožilstvu.
-
5. 10. 2021 | Politika
Vlada je na predlog notranjega ministra Aleša Hojsa določila aktivacijo 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih v policiji, ki slednji omogoča omejitev ali prepoved gibanja na določenem območju ob veliki verjetnosti hujših kršitev javnega reda. Člen bo za začetek aktiviran 48 ur, danes in jutri, in sicer za potrebe preprečitve protesta proti pogoju PCT, ki se običajno odvije sredi tedna v Ljubljani.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Politika
Ustavno sodišče je do končne odločitve (ponovno) zadržalo odlok o preimenovanju Titove ceste v Radencih. Gre že za tretji poskus preimenovanja ulice v občini, ki jo vodi nekdanji, zaradi goljufij pravnomočno obsojeni poslovnež in ljubiteljski zgodovinar Roman Leljak.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Politika
Sindikat policistov Slovenije je pred dnevi generalnega direktorja policije Antona Olaja v javnem pismu povprašal, ali namerava stopiti v bran policiji, policistkam in policistom in jih zavarovati pred ponavljajočimi se žalitvami, ki jih izreka notranji minister Aleš Hojs.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Družba
»Zdi se, kot da bi se oblast izživljala nad lastnimi ljudmi«
Urška Klakočar Zupančič je tista nekdanja sodnica, ki je zasebno zapisala, da je Janez Janša veliki diktator. Po javni objavi njenega zapisa in neenakopravni obravnavi nadrejenih, ki je sledila, je izgubila vodstveni položaj in potem tudi zapustila sodstvo, za katero pravi, da je premalo pokončno, preveč bojazljivo in s tem soodgovorno za stanje v družbi, ki se kaže kot nerazvita demokracija. Odstranjena sodnica vztraja, da si Slovenija zasluži boljše voditelje, kot jih ima danes, in da je menjava na oblasti nujnost, če si želimo normalizacije v družbi.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Kaj si o žaljivem Janši misli vrhovni sodnik Jan Zobec?
Vrhovni sodniki so v več let trajajoči sodni bitki novinarke RTV Slovenija Evgenije Carl z Janezom Janšo dokončno razsodili, da jo je ta žalil, sramotil in očrnil, ko je na Twitterju zapisal, da gre za odsluženo prostitutko. Gre za Janšev zapis: »Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce PŠ. Eno za 30 €, drugo za 35 €. #ZvodnikMilan.« V mislih pa je poleg Carlove imel še Mojco Pašek Šetinc. Obe sta Janšo preganjali odškodninsko in kazensko. V tem primeru gre za odškodninski tožbi, vrhovno sodišče pa je pred časom v primeru Pašek Šetinčeve presodilo, da je Janša ni žalil.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Župani bodo odstavljali ravnatelje?
»Naj ne bo dvoma, gre za največjo spremembo v organizaciji šol v zadnjih dvajsetih letih,« pravi Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. In kakšne so reformne novosti, ki so jih spisali na ministrstvu za izobraževanje? Z vidika ministrstva nikakršne, saj gre za poslanski zakon, ki so ga v zakonodajni postopek vložili koalicijski poslanci. In predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) predvideva spremembo sestave svetov osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, ki bi (lokalni) politiki omogočila politični vpliv na šole prek imenovanja ravnateljev.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
26. junija je na Prešernovem trgu v Ljubljani potekal protivladni shod, ki ga je zmotila skupina neonacističnih provokatorjev, rumenih jopičev, ki so zavzeli protestniški oder ob Prešernovem spomeniku. Ker se vsiljivci niso odzvali na policijska navodila, naj prenehajo z verbalnimi provokacijami, ki so prerasle v fizične, jih je policija odstranila.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Posebna skupina evropskih poslancev prihaja oktobra na obisk v Slovenijo
Vlada Janeza Janše je že daljši čas pod drobnogledom EU – zaradi istih tem kot določene višegrajske države, s katerimi vlada prijateljuje. Evropsko unijo tako zanima domnevno upadanje stopnje vladavine prava, medijske svobode in demokratičnih standardov na splošno.
-
10. 9. 2021 | Politika
Evropski poslanci prihajajo v Slovenijo
Se še spomnite (tragi)komedije z zaslišanjem Janeza Janše na odboru državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve evropskega parlamenta prek video povezave, na kateri je slovenski premier najprej vrtel propagandni video, potem pa vstal in zapustil dogodek? No, zdaj evropski poslanci, točneje 14-članska delegacija omenjenega odbora, prihaja v Slovenijo. Med 13. in 15. oktobrom se bodo v Sloveniji na temo vladavine prava in svobode medijev sestali z več kot tridesetimi najvišjimi političnimi in drugimi funkcionarji in predstavniki civilne družbe. Zaslišan, tokrat v živo, bo tudi Janez Janša.
