Peter Petrovčič
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Družba
»Vlada, ko določa prioritete v epidemiji, nima prostih rok, pač pa mora upoštevati ustavo«
Vlada je v zadnjem letu in pol večkrat kršila ustavo, še večkrat zakonodajo, za sodne odločbe, ki jo opozarjajo na to, pa se ne zmeni preveč. Protiustavni posegi v človekove pravice, nezakonite kadrovske menjave na najvišjih položajih, presojanje primernosti tožilcev in sodnikov glede na njihove odločitve v zadevah, ki se nanašajo na največjo vladno stranko … O vsem tem in o posledicah takšnega načina delovanja vlade ter tudi državnega zbora in predsednika republike, smo se pogovarjali s Samom Bardutzkim, predstojnikom katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Svet
Z zvijačami proti pravici do splava
S prvim septembrom je v konservativnem Teksasu začel veljati zakon, ki prepoveduje splav, saj umetno prekinitev nosečnosti dovoljuje le še do šestega tedna nosečnosti, ko večina žensk sploh še ne ve, da je noseča. V ZDA je sicer pravica do splava od leta 1973 ustavna pravica.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
Kdo bo ustavil mučenje migrantov na Balkanu?
Pred dnevi je varuh človekovih pravic Peter Svetina objavil poročilo o delovanju urada na področju človekovih pravic migrantov na mejah, ki ga je v sklopu mednarodnega projekta mreže varuhov pripravljal zadnji dve leti. V njem je razkril, da pred ustavnim sodiščem izpodbija ustavnost meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, v skladu s katerim slovenska policija po hitrem postopku na Hrvaško vrača neželene tujce, ki se znajdejo na meji.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Politika
Kakšna je politika, ki se želi zavarovati pred lastnimi državljani?
Že ko je vlada s protiepidemijskimi ukrepi (protiustavno) prepovedala zbiranje ljudi pred parlamentom, drugo zbiranje pa je zgolj omejevala ali celo izrecno dovoljevala, je bilo jasno, da želi zavarovati svoje interese, se zavarovati pred kritičnim volilnim telesom. Odtlej si poskuša nedotakljiv status (oziroma vsaj precej manj dotakljiv in s tem neenak status v odnosu do preostalih državljanov) zagotoviti s spremembami zakonodaje. Zdaj kar s spremembo kazenskega zakonika, zakona, kjer so določena kazniva dejanja.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Politika
Predsednik SNS in poslanec Zmago Jelinčič je državnemu zboru predlagal, da predsednika republike Boruta Pahorja pozove, naj poda predlog za predčasno razrešitev informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, državnemu zboru pa, naj to izglasuje. Tvit predsednika SNS, stranke, katere poslanci omogočajo, da se Janša ohranja na oblasti, je predsednik vlade delil na Twitterju. Premier sicer ne skriva prezira (tudi) do te nadzorne institucije ne glede na to, kdo jo vodi.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Politika
Sprememba kazenskega zakonika posebej za predsednika vlade
V predlog sprememb kazenskega zakonika – zakona, ki določa kazniva dejanja – je ministrstvo za pravosodje še pred počitnicami zapisalo novost, da se bo kaznivo dejanje grožnje zoper najvišje predstavnike oblasti po novem preganjalo strožje kot zoper preostale državljane, so opozorili v časniku Dnevnik.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Politika
Vodja enega izmed državotvornih resorjev, notranji minister Aleš Hojs, se je pred dnevi s Sindikatom policistov Slovenije na Twitterju zapletel v krajšo razpravo, ki se je končala s temile ministrovimi besedami: »Ste izdelali oceno tveganja? Niste !! ZAČNITE DELAT LENUHI !!!«
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Politika
Še ena grozna obravnava sirskega begunca
Na kalvarijo sirskega begunca Ahmada Šamija, ki bi status begunca brez težav dobil v katerikoli evropski državi, v Sloveniji pa se je komaj izognil deportaciji, smo že pozabili. V Delovni skupini za azil pa zdaj opozarjajo, da je država dejansko začela postopek deportacije, in sicer za sirskega begunca Mohamada Alzubija, in to na zelo vprašljivi pravni podlagi.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Politika
Povračilo globe zaradi kršenja policijske ure
Ustavno sodišče je za nazaj spoznalo za protiustavne skorajda vse grobe posege v človekove pravice, ki jih je ali pa jih še zdaj izvaja vlada v imenu boja z epidemijo. Ustavni sodnice in sodniki so pri tem ves čas prizanesljivi do nje, ji dajejo na voljo čas, da zadeve uredi, in večinoma (razen pri odprtih postopkih) ne zahtevajo poprave strojenih krivic in vračanja že plačanih nezakonitih glob.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Družba
Kaj je poslanstvo, kakšna je naloga ustavnih sodišč v današnjih vsaj za silo delujočih parlamentarnih demokracijah? Da politiki postavljajo meje na razvijajočih se, nastajajočih področjih človekovih pravic. Da porajajoče se pravice razvijajo, jih utrjujejo. Ter da so z načelnim, moralnim kapitalom, ki ga črpajo iz zgodovine svojih odločb, jamstvo najosnovnejših pravic, o katerih smo se sicer že davno dogovorili, se o njih strinjamo in jih sprejemamo. Čas krize to vedno nekoliko spremeni, poruši. V Sloveniji se je to zgodilo še posebej očitno.
-
16. 8. 2021 | Politika
Ustavne presoje zakona o tujcih ne bo
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je sporočil, da je s svojimi pogledi na novelirano tujsko zakonodajo seznanil Evropsko komisijo. S tem je dejansko sporočil, da se je po daljšem premisleku odločil, da ne bo zahteval ustavne presoje zakona o tujcih. Ustavne presoje novele zakona o tujcih, v katerem je vlada Janeza Janše ponovno uvedla možnost, da lahko Slovenija popolnoma zapre meje za prosilce za azil in ki je bila na ustavnem sodišču pred leti že razveljavljena, tako ne bo. Zahteval bi jo namreč lahko le varuh.
-
16. 8. 2021 | Politika
Združene nevladne organizacije s področja človekovih pravic s prvopodpisanim Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij (PIC) so vlado pozvale naj Slovenija »takoj iz Afganistana umakne osebe, ki so podpirale in sodelovale s slovensko vojsko, nevladnimi organizacijami in podjetji ter njihove družinske člane« in jim omogoči pravno urejeno bivanje v Sloveniji. Poleg tega so vlado še pozvali, naj »nemudoma preneha z vračanjem oseb v Afganistan«, jim omogoči dostop do azilnega postopka, ter prednostno reši vse postopke združevanja družin afganistanskih beguncev, ki še tečejo.
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Politika
Dva izmed najvišjih policijskih šefov na Policijski upravi Ljubljana sta dobila opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, ker je policija 26. junija s protivladnega shoda na Prešernovem trgu odstranila skupino neonacističnih provokatorjev, samooklicanih rumenih jopičev. Da, prav ste prebrali. Vlada in notranji minister sta ob pomoči generalnega direktorja policije tako rekoč obglavila največjo policijsko upravo zgolj zato, ker je policija posredovala proti točno določeni skupini ljudi. Policistom širom po državi pa je vlada s tem poslala jasno sporočilo – naj se to ne ponovi!
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Politika
»Stroka je povožena, velja le še politična volja«
Po naših podatkih je bilo poročilo o nadzoru v prvotni različici napisano zelo korektno, potem pa je generalni direktor policije zahteval dopolnitev v tistem delu, ki govori o tako imenovani enaki obravnavi rumenih jopičev. To je tudi edini očitek nadzora. Poročilo govori o tem, da je bilo ukrepanje policije strokovno, zakonito, učinkovito, da je bilo pridržanje izvedeno zakonito. V opozorilu pred odpovedjo pa se zdaj sklicujejo izključno na omenjeno enako obravnavo rumenih jopičev. Po našem mnenju ni podan niti eden od zakonskih razlogov za izrek opozorila pred odpovedjo, saj ni šlo za kršenje pogodbenih obveznosti. Zato je izrečeno opozorilo nezakonito.
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Politika
Le tu in tam kakemu afganistanskemu prosilcu za azil uspe ostati v Sloveniji
Pretekli teden je Slovenska vojska, ki po navodilih ameriških oboroženih sil zapušča Afganistan, sporočila, da išče možnosti, da bi s seboj v domovino pripeljala več afganistanskih sodelavcev, ki so zaprosili za azil, saj se po odhodu tujih sil iz države bojijo maščevanja talibanov. Minister za obrambo Matej Tonin (NSi) je zagotovil, da ne bo nobenih težav s tem, da bo Slovenija poskrbela za nekaj afganistanskih pomočnikov (in njihovih svojcev). Nimajo pa vsi Afganistanci te sreče.
-
12. 8. 2021 | Politika
Poslanska preiskava tožilskega dela je protiustavna
Ustavno sodišče je zdaj odločilo smiselno enako, kot v primeru sodnikov, tudi v primeru tožilcev. In sicer, da poslanci ne morejo izvajati parlamentarne preiskave z namenom iskanja politične odgovornosti konkretnih sodnikov in tožilcev v konkretnih zadevah. Akt o ustanovitvi parlamentarne preiskave »Kangler« pa so v teh delih razveljavili in preiskovalna komisija, v kateri sedijo štirje poslanci SDS in eden iz vrst NSi, je dokončno povsem izgubila svoj smisel.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
Vsak četrti policist bo rezervist?
Vlada je pred časom odločila, da bo policija še letos vpoklicala 2000 rezervnih oziroma pomožnih policistov in jih poslala na južno mejo. Razlog naj bi bile pričakovane povečane migracije v tem obdobju, čeprav se te že drugo leto zapored tako zmanjšujejo, da država zapira izpostave azilnega doma. Razloga naj bi bila tudi šestmesečno predsedovanje EU in morebitno večje število načrtovanih športnih prireditev v tem obdobju. A kdo sploh so pomožni policisti, ki jim sedaj grozi vpoklic in naj bi namesto na letni dopust odšli branit slovensko mejo?
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Politika
Ustavno sodišče je še en velik vladni (epidemiološki) poseg v človekove pravice razglasilo za protiustaven. Neustavna je bila prepoved zbiranja, kar v praksi pomeni prepoved petkovih protivladnih protestov.
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Politika
Minister parkira, kjer je prepovedano
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik iz SMC je Litijčan, a dela in živi v Ljubljani, v službo pa se vozi s službenim avtomobilom. V Ljubljani je služboval, še preden je postal minister, toda tedaj se je v službo vozil iz domačega kraja, ki je od njegovega delovnega mesta oddaljen malo manj kot 40 kilometrov.
-
19. 7. 2021 | Politika
Prepovedi zbiranja so neustavne!
Ustavno sodišče je, potem, ko je že spomladi začasno zadržalo popolne prepovedi zbiranja, zdaj številne odloke, s katerimi je vlada omejevala gibanje in prepovedovala združevanje označila za neskladne z ustavo in jih razveljavila.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Politika
Neonacisti in drugi protestniki
Ko je generalni direktor policije Anton Olaj na zahtevo predsednika vlade Janeza Janše in notranjega ministra Aleša Hojsa odredil notranji (strokovni) nadzor nad policijsko odstranitvijo skupine neonacistov s protivladnega protesta, je kot razlog navedel sum, da policija vseh udeležencev shoda ni obravnavala enako. In nadzor je seveda to potrdil. Da poročilo nadzora ni strokovni, ampak predvsem politični dokument, kaže praksa evropskega sodišča in tudi zavezanost slovenske policije evropskim standardom, ki ne puščajo dvoma, da vsiljivcev na mirnih zborovanjih ni mogoče obravnavati enako kot udeležence zborovanja. Še več, nujno jih mora policija obravnavati neenako, različno. Zlasti če gre pri skupinah – kot v tem primeru – za demonstracijo nacističnih simbolov in ideologije.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Politika
V Žalcu po desetletjih neprekinjenega delovanja zdaj nimajo več notarja. Gre sicer za ravno tisto notarsko mesto, ki si ga je želel lani poleti zasesti sedanji pravosodni minister, a mu to ni uspelo, ker ni izpolnjeval pogoja enoletnih posebnih delovnih izkušenj.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Politika
Na strani ljudi ali politične stranke?
»Neprijavljenih shodov, brez ustrezne reakcije policije, ne smemo več tolerirati,« je minister za notranje zadeve Aleš Hojs prek Twitterja med drugim sporočil policiji, potem ko je ta s protivladnega shoda na Prešernovem trgu v Ljubljani odpeljala skupinico neonacistov, ki so v želji po provokaciji zavzeli improvizirani protestniški oder. S tem je notranji minister protivladne proteste označil za nelegalne, torej protizakonite, kakor jih sicer opisuje strankarsko-civilnodružbeni propagandni aparat SDS. Da neprijavljeni shodi nikakor ne morejo biti nezakoniti, so ministru zdaj pojasnili v Pravni mreži za varstvo demokracije. Vprašanje pa je tudi, ali sploh drži očitek, da so petkovi protivladni protesti tudi smiselno – z vidika obveznosti, ki jih ima z njimi policija – res »neprijavljeni«.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Politika
Načrtno onemogočanje referenduma?
Dandanes v delujočih demokracijah nihče javno ne sili ljudi k temu, da na volitvah obkrožijo točno določeno politično stranko ali ta ali oni referendumski odgovor, in nihče volivcem tudi javno ne prepoveduje udeležbe na volitvah ali jim prepoveduje glasovati za tisto, v kar verjamejo. Obstajajo pa številni drugi načini oteževanja in omejevanja glasovanja in s tem vplivanja na volilni izid. Neskončen vir navdiha za takšno početje najdemo v eni najstarejših sodobnih demokracij, v ZDA, kjer republikanska stranka že desetletja korak za korakom omejuje pravico do glasovanja na različne načine, a z istim namenom, da se volitev udeleži čim manj pripadnikov najrazličnejših manjšin, saj ti večinoma glasujejo za demokrate. V Sloveniji doslej neposrednih oblastnih preprečitev glasovanja nismo doživeli, se pa pod sedanjo vlado spreminja tudi to.
-
7. 7. 2021 | Družba
Jaša Jenull – kulturnik, ki nikomur ne privošči, da bi živel v državi strahu, sovraštva in represije
»Nobena druga vlada ni načrtno napadala čisto vseh temeljev državne ureditve, medijev, nevladnih organizacij, državnih institucij in vladavine prava,« pravi Jaša Jenull – umetnik, kulturnik, režiser, ki že leto in pol vsak petek v rokah drži mikrofon, prek katerega predstavniki civilne družbe nagovarjajo protestnike. Tako vztrajen je zato, pravi, ker nikomur ne privošči, da bi živel v državi strahu, sovraštva in represije. In tudi zato ne, ker v takšni državi noče živeti niti sam, niti noče, da bi v takšnem okolju odraščali njegovi mladi hčerki. Z njim smo se pogovarjali po največjem protestnem petku doslej, ki je na ulice privabil vsaj toliko, če ne več ljudi, kot jih je bilo na največji vseslovenski ljudski vstaji leta 2013.
-
5. 7. 2021 | Politika
Odvetnica, ki vedno stavi na moč argumentov, ne na argument moči
Jasna Zakonjšek je odvetnica, ki vedno stavi na moč argumentov, ne na argument moči ter na dialog in ne konflikt s sodiščem. Pravi, da ji je to modrost podaril oče, s katerim imata odvetniško družbo, ki se prvenstveno ukvarja s svobodo govora in zastopa tudi vedno bolj številne novinarje, ki so se znašli v nemilosti oblasti. Poleg tega je tudi del Pravne mreže za varstvo demokracije, ki je nastala iz potrebe pomoči prebivalcem, ki se v zadnjem letu dni zašli v navzkrižje z zakonom ali bolje rečeno v navzkrižje z represivno oblastjo, ki zlorablja zakonodajo za svoje partikularne interese.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Ravno ko naj bi se na dan državnosti na polnem Prešernovem trgu začela ljudska, protivladna protestniška proslava, je skupina mladih neonacistov zavzela njihov oder z zvočniki in mikrofoni ter pred Prešernovim spomenikom razvila svoj transparent. Na to se je policija odzvala z ločitvijo protestnikov in provokatorjev, tako da je potisnila protestniško množico nazaj in se postavila vmes. Minute so tekle ob naraščanju napetosti, ki jo je prekinil protestniški vodja Jaša Jenull in policijo pozval, naj vendarle odstrani provokatorje. In le nekaj trenutkov pozneje je policija to tudi storila ter najbolj odločne med njimi pridržala in odpeljala.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Na ustavnem sodišču se je končala večletna razprava o roku veljavnosti na prikrit način pridobljenih dokazov, ki se je leta 2017 začela z odločitvijo sodišča v zadevi »farmacevtka«, da se dokazi zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića uničijo, ker tožilstvo v dveh letih ni vložilo obtožnice. Ustavno sodišče je zdaj samo postavilo nove roke, hkrati pa razveljavilo tudi poslovnik državnega zbora v delu, kjer si poslanci jemljejo pravico do »avtentične razlage zakonov«.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Strokovne in politične funkcije
Vlada je, potem ko je vodenje pravosodnega ministrstva prevzel Marjan Dikaučič, imenovala tudi dva nova državna sekretarja, nekakšna podministra, ministrovi desni roki. Eden od njiju je postal dr. Anže Erbežnik, zadnji v vrsti neuspešnih kandidatov za položaj ustavnega sodnika, ki ga že leto po preteku mandata še vedno zaseda dr. Dunja Jadek Pensa.
-
1. 7. 2021 | Politika
Neimenovana kandidata za delegirana tožilca evropskega javnega tožilstva Tanja Frank Eler in Matej Oštir nista uspela s tožbo zoper vladno odločitev, da ju v nasprotju s presojo strokovnih organov in enotnim mnenjem pravne stroke, preprosto ne imenuje. Ali to pomeni, da je vlada ravnala prav?
