Peter Petrovčič
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Politika
Prejšnji teden je vrhovno sodišče (dokončno) razsodilo o Janševem verbalnem napadu na novinarki nacionalne radiotelevizije, Mojco Pašek Šetinc in Eugenijo Carl. Politik lahko žali novinarje, so presenetljivo dejali vrhovni sodniki, to je njegova pravica, ki jo varuje svoboda govora. V zadevi, v kateri so odločili v neposrednem nasprotju s sodobno evropsko sodno prakso, ki določa, da se morajo politiki jasno zavedati svoje odgovornosti v javnih nastopih in hkrati tudi »trpeti« hudo kritiko medijev, pa sodniki in sodnice niso bili soglasni. Odločba je bila sprejeta s tremi glasovi proti dvema. Zdaj so znane podrobnosti odločanja.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
V dneh, ko so številne evropske ustanove na čelu s komisarko Sveta Evrope za človekove pravice Dunjo Mijatović opozorile, da slovenska vlada in njen premier Janez Janša kratita medijsko svobodo, je vrhovno sodišče (dokončno) razsodilo o Janševem verbalnem napadu na novinarki nacionalne radiotelevizije, Mojco Pašek Šetinc in Eugenijo Carl. Politik lahko žali novinarje, pravijo vrhovni sodniki, to je njegova pravica, ki jo varuje svoboda govora.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
Poslednji braniki človekovih pravic
Vloga ustavnih in vrhovnih sodišč (kadar so ta varuhi ustave) po Evropi kot varuhov demokracije in človekovih pravic zadnja leta postaja vse pomembnejša. Predvsem je to očitno v (vzhodnoevropskih) državah z dolgoletno (skrajno) desno oblastjo. V času epidemije koronavirusne bolezni pa je njihova vloga postala še bolj bistvena, in to ne velja samo za države z avtokratskimi oblastmi.
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Pred dnevi je začel veljati zakon, po katerem je policija dobila pristojnost, da na domu obiskuje ljudi, ki morajo biti v karanteni ali samoizolaciji, in tako preverja, ali spoštujejo zapovedano popolno prepoved gibanja. Da gre za čezmeren represivni ukrep, opozarjajo številni, tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Vsak represivni ukrep mora biti predvsem sorazmeren s hudostjo kršitve, da je uvedba utemeljena. Je tokrat tako?
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Spolitizirano ustavno sodišče?
Pred dnevi je predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez v intervjuju za časnik Delo potrdil, da so na ustavnem sodišču prejeli veliko pobud za presojo ustavnosti in zakonitosti vseh mogočih ukrepov, ki jih v času epidemije sprejemata vlada in njena večina v državnem zboru. Te zadeve, pravi, bodo ustavno sodišče obremenile še za več let po sprejetju, čeprav jih obravnava absolutno prednostno.
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Politika
Kar velja za malega človeka … ne velja tudi za politike
Kako pridni smo in kako spoštujemo vladne zapovedi, povedo podatki o kršitvah uradnih odlokov. Odkar veljajo omejitve gibanja, je zdravstveni inšpektorat (na predlog policije) obravnaval 110 dogodkov oziroma sumov kršitev in izrekel 294 glob v skupni višini 32 tisoč evrov. Torej povprečno dobrih 100 evrov na kršitelja.
-
20. 4. 2020 | Politika
Ljudje upajo, da jih bo zaščitilo ustavno sodišče
Levica je ob sodelovanju večine opozicijskih strank (LMŠ, SD, SAB) na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo t.i. koronazakona in tudi vladnega odloka, ki določa omejitve gibanja in tudi prepoved gibanja zunaj občine lastnega prebivališča. Najpomembnejši del je zahteva za presojo zakona, ki policiji podeljuje pooblastilo »zaznave« prekrškov gibanja in zdravstvenemu inšpektoratu izrekanje kazni. Na ustavnem sodišču so medtem pojasnili, da so v dobrem mesecu dni, odkar se vlada »spoprijema« z epidemijo, prejeli že več kot 50 pobud za oceno ustavnosti različnih vladnih odlokov in interventnih zakonov.
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Politika
Paravojaške enote in omejeno gibanje
»Če levičarji preprečujejo neprodušno zaprtje južne meje s Slovensko vojsko, naj se angažira lovce in druge domoljubne skupine civilne družbe. In to čim prej. Državo in nas, prebivalce, je potrebno zaščititi.« Tako je pred štirinajstimi dnevi na Twitterju zapisal podpredsednik državnega zbora Jože Tanko (SDS). Z zaščito je mislil na varovanje pred »ilegalnimi migranti«, ki naj bi ogrožali slovenske državljane.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Politika
Od časa do časa se te dni pojavi novica, ki ni povezana s koronavirusom. Recimo o ponovnem imenovanju Andreje Valič Zver, soproge Milana Zvera, evropskega poslanca iz stranke SDS, na čelo Študijskega centra za narodno spravo. Imenovana je bila za dodatnih pet let, ta javni zavod pa vodi že skoraj 20 let.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Politika
Zastraševanje in razkazovanje moči
V četrtek, 2. aprila, na dan sprejemanja prvega protikriznega zakona, je malo po sedmi zvečer na Trgu republike v Ljubljani (pred parlamentom) potekala umetniška akcija lepljenja križcev. Po njej so policisti zaslišali enega od udeležencev akcije, gledališkega igralca Primoža Bezjaka, in ga naslednji dan zjutraj obiskali še na domu. »Gre za vprašanje zaščite pred pandemijo ali demonstracijo represije?« se je naslednji dan v javnem pismu vprašal Bezjak.
-
3. 4. 2020 | Mladina 14 | Politika
Zaporniki na prostost ... kaj pa »ilegalni migranti«?
Slovenija je zaradi epidemije koronavirusa na prostost (začasno) izpustila že precej zapornikov, vsak dan pa zapore zapuščajo novi.
-
30. 3. 2020 | Politika
Po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, ki je vlado obtožila nesprejemljivega in nepotrebnega negiranja ustavnih pravic, se je oglasil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Tudi on opozarja, da se z varuhom človekovih pravic glede precejšnjega omejevanja človekovih pravic vlada sploh ni posvetovala in tudi on ne vidi utemeljenih razlogov za tolikšno nenadzorovano represijo.
-
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Politika
Kdo bo izpuščen iz zapora in kdo ne?
Po zgledu drugih držav, ki se spoprijemajo z epidemijo koronavirusa, je ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Lilijana Kozlovič iz SMC, odredilo izpuščanje obsojencev iz zapora, da bi se omejila možnost širjenja virusa.
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Politika
Razveljavljena Radonjićeva sodba
Več kot pet let je minilo od umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Policija je prej kot teden po umoru priprla osumljenca, Milka Noviča, vendar se sojenje temu še ni niti začelo. No, sojenje na različnih stopnjah poteka že leta, a višje sodišče je pred dnevi odredilo ponovno sojenje od samega začetka.
-
13. 3. 2020 | Mladina 11 | Politika
V sredo sta bili predstavljeni dve (novi) ustavni pritožbi zoper sodbo vrhovnega sodišča, s katero je to razveljavilo obsodbo domobranskega generala Leona Rupnika in jo vrnilo v ponovno sojenje – za katero je sicer vedelo, da ne bo mogoče, saj je Rupnik že dolgo mrtev.
-
13. 3. 2020 | Mladina 11 | Politika
Amnesty International Slovenije je pred leti v imenu dveh romskih družin vložila tožbo zoper Slovenijo na evropskem sodišču za človekove pravice. Šlo je za družini, ki že desetletja živita v naseljih brez vode in elektrike. V torek je sodišče objavilo sodbo, kršitev človekovih pravic niso odkrili, pravijo, da je vse v redu, da je država za svoje državljane, živeče v romskih naseljih na jugovzhodu države, storila dovolj.
-
Satanizem, komunistično nasilje, evtanazija
Velika želja Janše je, da vlado sestavi pred volitvami, saj bi jo po volitvah težje. Morebitnih partnerjev za »sodelovanje« bi bilo manj, saj vsaj dvema strankama, ki sta pripravljeni sodelovati, grozi izpad iz parlamenta. V razmerah »zdaj ali nikoli« je stekla širša mobilizacija.
-
Boštjan Poklukar: »Obžalujem, da ljudje umirajo v Kolpi, tega si ne želim, a to je realnost«
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se med poldrugim letom mandata ni veliko oglašal. Pravi, da se to za notranjega ministra ne spodobi. Marsikdo je bil do njegove drže sumničav, predvsem, kar zadeva policijske postopke z migranti na meji. Kadar se je oglasil, je zgolj odločno zagotavljal, da slovenska policija deluje zakonito, strokovno in v skladu s pooblastili. To počne še danes, čeprav skozi stisnjene zobe vendarle priznava, da je država oziroma v njenem imenu policija na meji storila nekatere napake. Še vedno vztraja, da ni šlo za protizakonito ravnanje, pač pa za nejasnosti in nedoslednosti, ki pa so bile posledica odločitev njegove predhodnice Vesne Györkös Žnidar in vlade, katere članica je bila.
-
V romskem naselju Goriča vas pri Ribnici živi okoli 80 ljudi, staro in mlado, predvsem veliko slednjih. Številni izmed njih, tudi starejši, tam živijo že vse svoje življenje. Ko so se pred več kot tremi desetletji tam rodili ali se tja preselili, v naselju ni bilo ne vode in ne elektrike ali sanitarij. Danes dejansko ni nič drugače. In v teh razmerah je nekaj dni pred novim letom, v bivališču, ki bi ga težko označili za barako, zaradi nezdravljene pljučnice umrl dvomesečni romski otrok, ki ga je potem po telesu pogrizla podgana.
-
Medtem ko po Sloveniji počasi, a vztrajno vznikajo novi domobranski spomeniki, je ljubljanski župan Zoran Janković nedavno v intervjuju za časnik Dnevnik javnost pomiril (ali pa razburil) z besedami, da v Ljubljani spomenikov domobrancem ne bo: »Nikoli ne bomo dovolili postavljati spomenikov ali obeležij izdajalcem slovenskega naroda. Domobranci so sodelovali s fašisti in nacisti, ki so največje zlo 20. stoletja.«
-
Z razveljavitvijo sodbe domobranskemu generalu Leonu Rupniku je bilo osebno prizadetih nemalo ljudi. Predvsem zato, ker je vrhovno sodišče z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve v ponovno sojenje dejansko rehabilitiralo Rupnika in s tem domobranstvo, saj novo sojenje že davno mrtvemu domobranskemu generalu po zakonu ni več mogoče – Rupnik pa je s tem pravno formalno nedolžen. Levica oziroma njena poslanka Violeta Tomić je zato v državnem zboru predlagala razpravo o tem ter nasploh o tem, kaj sta fašizem in nacizem in zakaj bi ju vedno znova morali obsojati. A razprave ni bilo, zanjo je glasovalo le 13 poslancev, 70 jih je bilo proti.
-
30. 1. 2020 | Politika
»Ma, kakšni begunci, beguncev ni!«
V državnem zboru na zahtevo SDS poteka skupna nujna seja odborov za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter zdravstvo. Razlog? Zagotavljanje varnosti pred boleznimi, ki jih prinašalo »ilegalni migranti«.
-
Dr. Ljubo Bavcon: »Osebno me je prizadelo, saj je Rupnikova policija mojo mamo hudo mučila«
Razveljavitev sodbe poveljniku domobranskih sil Leonu Rupniku, ki je med drugo svetovno vojno sklenil pakt s hudičem, in posledična rehabilitacija domobranskega generala sta prizadeli dostojanstvo še živečih žrtev domobranstva in njihovih potomcev. Dr. Ljubo Bavcon, že dolgo upokojeni profesor Pravne fakultete v Ljubljani, je eden izmed njih. Z njim smo se pogovarjali o sodbi vrhovnega sodišča, ki Rupnika rehabilitira, njenih pravnih in družbenih implikacijah ter boju za razveljavitev krivične odločitve vrhovnih sodnikov.
-
Župnikov poziv vernikom k državljanski nepokorščini
»Na tem kraju so leta gospodovega 1943 posadko domobrancev slovenske narodne vojske s topovi in ognjem pobili komunisti, bratje po rodu, tujci po misli,« piše na domobranskem spomeniku v Grahovem pri Cerknici. Šlo je za domobransko postojanko v župnišču in cerkvi, kjer je v zvoniku stal mitraljez. Kolosalni spomenik je leta 2015 postavila Nova Slovenska zaveza. Že tedaj je v tamkajšnji cerkvi maševal župnik Aleksander Osojnik, ki to počne še danes. Je brat po rodu, a očitno »tujec« po misli.
-
Leta smo se ali zgražali ali pa muzali ob početju SDS, ki lastnim kandidatom kot pogoj za kandidiranje na volitvah postavlja podpis izjave, da bodo, če iz stranke izstopijo, zapustili položaj poslanca. A sodišče je politični stranki pritrdilo in legitimiralo njeno prakso, ki poslance, ljudi, degradira na zgolj poslušne uslužbence svoje stranke.
-
»Od malega sem vedel, kaj sem in kdo sem«
Viktor je na prvi pogled čisto navaden, veder fant, malo starejši od trideset let, poln energije in upanja, čeprav na trenutke komaj zadržuje solze, ko opisuje svoje življenjske izkušnje. Rodil se je namreč »z napako, okvaro, motnjo, kot se temu uradno reče,« pojasnjuje, čeprav z njim ni nič narobe – rodil se je kot transspolna oseba. Torej kot človek, katerega spolna identiteta je drugačna od spola, ki mu je bil pripisan pri rojstvu.
-
V adventnem času so aktivisti za pravice živali pripravili nekaj gverilskih akcij. Za nekaj časa so »zasedli« kmetijo šišenskega kmeta, da bi opozorili na »resničnost tega, kar se dogaja žrtvam živinoreje, in predvsem izzvali miselnost v sedanji družbi«. Nekaj dni za tem so se s podobnimi sporočili ustavili pred klavnico Perutnine Ptuj v Ljubljani.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Družba
Borut Marolt, ravnatelj vzgojnega zavoda v Logatcu: »Otrok ni zgolj svetinja«
Borut Marolt je javnosti najbolj znan kot pevec skupine Niet. Ravno v teh dneh se ponovno vrača na rokerske odre. Je tudi avtor mladinskega bestselerja »Kako se znebiti trupla«. A mi smo se k njemu na obisk odpravili iz povsem drugih razlogov. Marolt namreč že desetletje in pol dela v vzgojnem zavodu, kamor država pošilja »problematične« mladostnike. Pred dobrim letom dni je prevzel tudi vodenje zavoda, saj je bil izvoljen za ravnatelja. Nekoč so v zavode zapirali mlade že za najmanjšo napako, ki so jo storili, danes pa je povsem drugače, pravi. In če so nekoč tja prihajali mladi iz družin s preostro vzgojo, je dandanes v njih vedno več razvajenih otrok.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Politika
Omejevanje pravice do splava je zgolj pot do prepovedi splava
Na Slovaškem se je obetal sprejem ene najbolj strogih zakonodaj glede splava v sicer do ženskih pravic dokaj razumevajoči Evropi. Zakon je predvideval, da bi morale ženske pred splavom opraviti ultrazvok. Da bi dobile dovoljenje za prekinitev nosečnosti, bi si morale ogledati ultrazvočne posnetke zarodka in v primerih, ko bi bilo to izvedljivo, poslušati tudi utrip srca »nerojenega otroka«. Poleg tega bi morale pridobiti soglasje očeta.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Politika
Sodnik Jaklič proti človekovim pravicam – 0:1
Najbolj neprijetno za ustavno sodišče je, če mu evropsko sodišče za človekove pravice razveljavi sodbo. To se od časa do časa tudi zgodi. Pričakovano je na ustavnem sodišču precej več veselja, kadar se zgodi nasprotno: ko najvišje sodišče v Evropi potrdi njihovo sodbo kot pravilno. Tudi to se ne zgodi tako redko – zgodilo se je recimo pred dnevi, ko je sodišče v Strasbourgu potrdilo odločitev ustavnega sodišča, da razveljavi kandidatne liste strank, ki ne upoštevajo spolnih kvot. Torej kvot, ki ženskam omogočajo dostop do politike in enakopravnost. Ustavni sodniki glede tega niso bili soglasni, diskriminacija žensk se ni zdela poseben problem predvsem ddr. Klemnu Jakliču.
