Peter Petrovčič
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Politika
Prihaja čas dopustov. Čas, ko bodo morda ljudje lahko, četudi za kratek čas, ugledali stanje na slovensko-hrvaški meji, ko jo bodo prečkali med potjo na morje. Na tej meji je zdaj že 116 kilometrov rezilne žice in 67 kilometrov »humanejše« panelne ograje, ki pa ima na vrhu vseeno razpeto rezilno žico. Tam patruljirata policija in vojska v polni bojni opremi. Dodatnih 40 kilometrov ograje je že na poti, država pa bo v kratkem mejo pokrila tudi z videonadzorom.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Kultura
»Tudi letošnji Festival migrantskega filma vabi k razmisleku, zakaj se nekdo odloči in zapusti domači kraj v upanju na boljše življenje. Zakaj ne živimo vsi enakega udobja? Ali je res kraj rojstva lahko povod za srečno ali nesrečno življenje? Ali gre za slo po življenju ali za beg pred njim? Je drugačnost res drugačnost ali je le odsev nas samih, naš drugi jaz?« je pred letošnjim Festivalom migrantskega filma zapisala Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Politika
Zakaj se nihče ne ukvarja s stiskami, v katerih se znajdejo sodnice in sodniki?
V vsaki, še tako majhni skupini ljudi najdemo introvertirane in ekstrovertirane osebnosti, tihe in glasne, hitre in počasne, pedantne in šlampaste, »zdrave« in »bolne« … Prevladujoč socialni status, izobrazba, politična opredelitev ali druge osebne okoliščine v neki skupini na omenjene razlike nimajo posebnega vpliva. Zato imamo tudi takšne in drugačne ljudi, ki lahko usodno odločajo o prihodnosti drugih. Recimo takšne in drugačne politike in političarke. Ali pa sodnike in sodnice. A prvi pridejo in grejo, predstavniki sodne veje oblasti pa ostajajo, nemalokrat vso poklicno pot, v sodnih dvoranah.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Politika
Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh?
Pred skoraj točno letom dni, 25. maja 2018, je tedanji generalni direktor policije Simon Velički izdal navodila o ravnanju z migranti, prosilci za azil. Celotnega besedila teh navodil javnost še vedno ne pozna. A bila so poslana vsem policijskim upravam, namenjena pa predvsem obmejnim policijskim postajam. Podatki kažejo, da odtlej le še manjšini »ilegalnih prebežnikov« uspe zaprositi za azil, čeprav so to pred tem praviloma storili vsi. Število ilegalnih prehodov meje pa je od maja lani očitno v porastu. Kako je to mogoče? Kaj se je zgodilo? Kaj piše v policijskih navodilih? Dejstvo je, da se je od njihove uveljavitve vse postavilo na glavo. In od takrat po slovenskih obmejnih vaseh tava vse več beguncev. Povezava med navodili države in ilegalnimi prehodi meje je jasna in nedvoumna.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Politika
Lahkotnost razveljavljanja ljudskih glasovanj
Vrhovno sodišče je z razveljavitvijo referenduma o drugem tiru postavilo visoke standarde za veljavnost ljudskega glasovanja, zato ni mogoče izključiti, da bo ustavno sodišče zdaj razveljavilo še ljubljanske občinske volitve. Ustavno pritožbo, tudi tokrat jo je vložil Vili Kovačič, so ustavni sodniki sprejeli skoraj soglasno in napovedali, da bodo vse drugo delo dali na stran in najprej odločili o tem vprašanju.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Politika
»Moj komentar ob zadevi Radonjić: je poseben, ampak po mojem v bistvu pošten sodnik,« je na Twitterju zapisal znani kazenski odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Šlo je za odziv na številne razprave o tem, ali drži, kar je sodnik dejal o pritiskih nanj »z vrha pravosodja«, ali si je vse skupaj morda domišljal, o nekaterih objektivnih dogodkih napačno subjektivno sklepal … Zato je v tej zadevi še najbolje, če kar sodnik sam»spregovori« o sebi.
-
19. 4. 2019 | Mladina 16 | Družba
Nekateri za papeža Frančiška pravijo, da je revolucionaren papež, morda pretiravajo, a dejansko dela odločne korake. Tudi pri ukvarjanju s spolnimi zlorabami v cerkvi. Z njim se ne strinjajo vsi, niti v cerkvi ne. Med temi je vsaj posredno njegov predhodnik, upokojeni papež Benedikt XVI.
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Družba
Podnebna tožba zoper Slovenijo
Bi državljani čisto okolje zase, za zanamce in za planet lahko iztožili pred sodišči, če drugače ne gre? Pravice do pitne vode, čistega zraka in nasploh čistega okolja pač spadajo med temeljne človekove pravice. Ni razloga, da temeljnih pravic v njih ne bi prepoznalo tudi sodišče.
-
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Družba
Jože Kozina, vrhovni državni tožilec: Globoko preziram polpreteklo kolaboracijo
Jože Kozina je bil prvi tožilec, ki se je poglobil v gospodarski, korporacijski, bančni in davčni kriminal. Pred sodišči mu je uspelo dokazati, da so menedžerski prevzemi sprevržena in kazniva dejanja, ne pa občudovanja vredni finančni posli, ki jih varuje svobodna gospodarska pobuda. Pred časom je bil pred etično komisijo spoznan za »političnega« tožilca, čeprav je človek, ki niti na volitve ne hodi. Kozina pravi, da bi tožilski poklic moral biti poslanstvo, da bi tožilci morali bolje varovati pravice najšibkejših in ranljivih skupin ljudi. In živali. Da, tudi živali.
-
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Družba
V mesecu dni zbrali več prijav spolnih zlorab, kot jih je cerkev v desetih letih
Mesec in pol bo minilo, odkar se je javnosti predstavila civilna iniciativa Dovolj.je, ki združuje ljudi blizu cerkve oziroma vernike in slovensko katoliško cerkev poziva, naj se vendarle začne iskreno ukvarjati s spolnimi zlorabami v cerkvi. Pokazali naj bi ji tudi pravo pot – zbirali pričevanja žrtev in jim svetovali, naj zlorabe prijavljajo policiji.
-
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Politika
Uprava za varstvo pred sevanji bo od vseh pristojnih zahtevala pojasnila glede rentgenskega slikanja prosilcev za azil, ki se opravlja v nenujne in nezdravstvene namene oziroma z izključnim namenom ocenjevanja starosti. Rentgensko slikanje ima neželene učinke, zaradi tega za to zdravstveno metodo velja posebej stroga zakonodaja, vendar ta po mnenju direktorja uprave Damijana Škrka v tem primeru ni spoštovana.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Družba
Presoditi, ali je Milko Novič kriv umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika ali je nedolžen, ni naloga javnosti, pač pa sodišča. Nekaj časa je Noviču kazalo slabo, tri leta je sedel v priporu, bil je tudi pravnomočno obsojen na 25 let zapora in začel prestajati kazen. A zdaj mu že nekaj časa kaže precej bolje. Od septembra lani se brani s prostosti, v bran mu je stopilo vrhovno sodišče, pred dnevi ga je razbremenil še sodni izvedenec za telekomunikacije.
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Družba
Potem ko je tožilstvo umaknilo obtožnico zoper duhovnika Tadeja Strehovca, slednji pa razglasil zmago svobode govora, so se oglasili oškodovanci – posameznice in posamezniki, ki jih je duhovnikov spletni portal označil za predstavnike kulture smrti, nasprotnike pravice do »življenja nerojenih punčk in fantkov«, morilce skratka …
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Družba
Slovenija kot večina drugih evropskih držav izvaja številne ukrepe za zmanjšanje števila prosilcev za azil. Mednje sodi tudi ocenjevanje (prave) starosti prosilcev za azil, ki trdijo, da so mladoletni. Polnoletni prosilci za azil so namreč v precej slabšem položaju v postopku odločanja o mednarodni zaščiti oziroma pridobitvi statusa begunca. Slednje je logično, saj so mladoletniki brez spremstva, pogosto zelo mladi, včasih tudi otroci, po mednarodnem pravu deležni večje zaščite.
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Politika
Odgovornost, da sovražni govor za zdaj ostaja nereguliran, nosi stranka SD
Sovražni govor in širjenje lažnih novic, predvsem na spletu, sta vedno resnejši težavi, s katerima se posamezne države spoprijemajo bolj ali manj uspešno. Kako je s Slovenijo?
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Politika
V posmeh pravu. Pa tudi morali in etiki.
Tožilstvo je odstopilo od pregona duhovnika Tadeja Strehovca, ki mu je očitalo sovražni govor zoper več javnosti znanih oseb, ki so se izrekle za (ustavno) pravico do splava. Tako se je odločilo, ker ni moglo ugotoviti, kdo je odgovoren za zapis na spletni strani v lasti Zavoda Kul, katerega direktor je Strehovec. Če torej ustanoviš spletni portal, prek njega v nepodpisanih člankih širiš nestrpnost do drugačnih in potem ne razkriješ imena pisca ali odgovornega urednika, je vse v redu?
-
Lucija Šikovec Ušaj in Andrej Šiško – somišljenika?
Potem ko je postalo jasno, da država misli resno s pregonom samooklicanega vodje t. i. Štajerske varde Andreja Šiška in soobtoženca Mateja Lesjaka, je Šiškovo obrambo prevzela odvetnica Lucija Šikovec Ušaj.
-
Slovenski skrajnež bo francoski evroposlanec?
Nekdanji ustavni sodnik in dolgoletni slovenski sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič se je po upokojitvi odločil za vstop v politiko. Za položaj evropskega poslanca bo kandidiral na listi francoske stranke Republikanska ljudska unija (UPR).
-
Za otroke (ločenih staršev) gre
Da so koristi otrok ločenih staršev najpomembnejše, poudarjajo vsi in vselej, tudi politika, ne glede na prepričanje. Politika tudi iz leta v leto sprejema nove in nove zakonske ukrepe, ki naj bi v tem pogledu kar najbolj zaščitili otroka, tako pred nasiljem v družini kot tudi pred neplačevanjem preživnine, ki je sicer tudi po zakonu ena izmed oblik nasilja nad otrokom. Pred leti je bil glede tega spremenjen celo kazenski zakonik, ki je zaostril kaznivo dejanje neplačevanja preživnine in zanj predvidel zapor. A realnost mater (in včasih tudi očetov), ki se znajdejo v tem položaju, se pogosto ne ujema z velikimi besedami o državni skrbi za otrokove koristi.
-
Odvetnica Lucija Šikovec Ušaj že leta preskuša meje svobode govora, predvsem na družabnem omrežju Twitter. Za zdaj uspešno, saj se ji za objavljene besede še ni bilo treba zagovarjati pred uradnimi organi. Ji pa sovražni jezik, s katerim je zaslovela na spletu, nevšečnosti povzroča drugje. Pred dnevi prav zaradi njega ni bila imenovana za članico odbora za zdravje in socialno varstvo ljubljanskega mestnega sveta.
-
Miha Kordiš je drugi zaporedni mandat poslanec Levice. Včasih se z mnenji v javnih izjavah ali zapisih na družabnih omrežjih oddalji od večinskega mnenja v stranki. Na desnici mu pravijo levičarski skrajnež. A tudi na desnici je kar nekaj politikov, poslancev, ki govorijo sicer drugačen, vendar vseeno skrajni jezik. Prav tedaj, kadar politiki po nepotrebnem razburjajo javnost, si kot absolutno javne osebe zaslužijo ostro kritiko. Ta pa ne vključuje pozivov k fizičnim obračunom, groženj s smrtjo.
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Politika
Mariborsko okrožno tožilstvo je zoper vodjo t. i. Štajerske varde Andreja Šiška vložilo obtožnico, v kateri predlaga tudi podaljšanje njegovega pripora, ki traja že dva meseca.Obsežen obtožni akt na 77 straneh vsebuje bolj ali manj vse dosedanje aktivnosti in izsledke preiskave zoper Šiška in soobtoženega Mateja Lesjaka (v času storitve domnevnega kaznivega dejanja člana izvršilnega odbora podmladka SDS), ki je obtožen pomoči pri storitvi kaznivega dejanja »ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve«, kar tožilstvo Šišku očita.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Družba
Upokojeni dolgoletni ravnatelj ljubljanske osnovne šole Prule Dušan Merc – za kontroverznega je veljal ves čas svojega ravnateljevanja, nekateri so prisegali na njegove metode, drugi pa jih izrecno črtili – se te dni zagovarja pred sodiščem. Dvema devetošolcema, ki sta domnevno spolno nadlegovala sošolki, je Merc samovoljno prepovedal obiskovati šolo, da bi zaščitil njuni žrtvi. Na tožilstvu menijo, da je s tem storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ker naj bi učencema kršil ustavno pravico do izobraževanja. Javnost Merca podpira, češ da je zelo vestno opravil svoje delo, kljub temu da je ravnal v nasprotju z zakonodajo. Ta mu ne dopušča tega, kar je storil.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Politika
Študijski center za narodno spravo, ki ga je pred desetimi leti ustanovila prva vlada Janeza Janše, je te dni pripravil obsežno konferenco z naslovom Temna stran meseca II. Kot pri vseh njegovih dogodkih doslej je šlo za tematsko, ideološko in tudi po imenih razpravljavcev sodeč dokaj ozek dogodek z namenom zgodovinskega revizionizma. A dejavnosti centra ves čas velikodušno financira država. Konferenco, ki je potekala kar v prostorih državnega sveta, pa je odprl predsednik republike Borut Pahor.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Družba
»Želela bi, da bi kdo opazil, kaj je z mano«
Marija je po krščanskem verovanju brezmadežna. Vse življenje je bila devica, to je ostala tudi po rojstvu svojega in božjega sina Jezusa Kristusa, ki je bil spočet brez stika z moškim. Marija je za marsikoga najpomembnejša ženska na svetu. Tako je ime tudi naši sogovornici, ki je bila v otroštvu spolno zlorabljena. Ime ni pravo, izmišljeno je. Morda si ga je nadela tudi ali ravno zaradi tega, kar simbolizira.
-
19. 10. 2018 | Politika
Barbara Brezigar zahteva izpustitev Andreja Šiška
Pred dnevi je v medijih zaokrožila novica, da v postopku odločanja o priporu zoper samooklicanega vodjo t.i. Štajerske varde Andreja Šiška – postopek zdaj teče pred vrhovnim sodiščem – tožilstvo odstopa od zahteve za pripor. Mnenje je napisala vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar. Glede na to, da celo tožilstvo predlaga izpustitev Šiška iz pripora, bodo vrhovni sodniki težko odločili drugače.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Politika
Prejšnjo sredo je bila v ljubljanski stolnici tradicionalna rdeča maša, pri kateri katoliški pravniki »prosijo Svetega duha za pomoč in razsvetljenje pri delu in študiju«. Tokrat so v Akademskem društvu Pravnik, društvu mladih katoliških pravnikov, ki pripravlja mašo, presenetili z glavnim govorcem, maševalcem – tajnikom Slovenske škofovske konference Tadejem Strehovcem, ki se pred kazenskim sodiščem zagovarja zaradi sovražnega govora zoper zagovornike pravice do splava.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Politika
Lastninska pravica ni absolutna
»Skrajni čas je za zasebno lastnino in za zasebni kapital. Končno! « je pred časom svojo kolumno za spletni portal Ius-info začel vrhovni in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec – sodnik, ki nikoli ni skrival neoliberalnih pogledov na svet. Šlo je za odziv na napovedi nove vlade, da bi dodatno obdavčila najbogatejše. Te napovedi je – vrhovni sodnik – označil za »poskuse oderuške, zaplembene obdavčitve najsposobnejših, tistih, ki s svojim delom, ustvarjalnostjo in osebnim odrekanjem vlečejo nacionalni voz – z vso nebodigatreba navlako, ki se na njem udobno prevaža in se pri tem še šopiri«.
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Politika
Marksistično pravosodje? Prav nasprotno.
Zavestno kršenje delavskih pravic je kaznivo dejanje. V praksi pa se lahko delodajalec, kapitalist, izogne kazenskemu pregonu, če delavcu izplača vsako tretjo plačo oziroma skupaj štiri na leto. To je tako, kot če bi delojemalec, delavec, na leto oddelal le štiri mesece, pa se mu ne bi bilo treba bati resnejših posledic zaradi takšnega ravnanja, vsekakor ne tiste, zanj najusodnejše – izgube zaposlitve. Vendar ni tako. V svetu, v katerem živimo, se prej zdi, da bi nevestno opravljanje dela lahko postalo kaznivo dejanje, kot da bi se odpravile vedno številnejše neenakosti med tistimi na vrhu in vsemi drugimi.
