Peter Petrovčič
-
10. 7. 2017 | Politika
"Nobena država ni tako bogata, da bi lahko financirala dovolj sodnikov, ki bi rešili vse prepire"
V posebni Mladinini izdaji Intervju 2017, ki je že naprodaj, smo se pogovarjali tudi s predsednico ustavnega sodišča Jadranko Sovdat. Kljub temu da je prva med enakimi, se ji še vedno vse prevečkrat dogaja, da se znajde v preglasovani manjšini, kar je bilo skorajda pravilo, ko je imela na ustavnem sodišču večino skupina sodnikov, izvoljenih v času prve vlade Janeza Janše.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Politika
Ko so policisti na nedavni prireditvi Svetlane Makarovič na Kongresnem trgu v Ljubljani skrbeli za varnost, je bilo moč na uniformah nekaterih predstavnikov specialne enote opaziti smrtno glavo oziroma lobanjo, pa tudi slovensko zastavo v nenavadni, črno-beli izvedbi. Gre za smrtno glavo, logotip stripovskega antijunaka Punisherja, ki brez postavljanja vprašanj, sojenja in po lastni presoji pobija domnevne zločince. Čemu se je Punisher znašel na prsih slovenskih policistov, ki naj bi počeli prav nasprotno – kršitelje zakonov in tudi vse druge obravnavali v skladu z jasnimi pravili, ki jih postavlja zakon?
-
30. 6. 2017 | Politika Za naročnike
Jadranka Sovdat živi, diha in je ustavno pravo. Na ustavnem sodišču je že več kot dvajset let. Zdaj je približno na polovici triletnega mandata predsedovanja ustavnemu sodišču ter le še leto in pol oddaljena od izteka mandata ustavne sodnice. Kljub temu da je prva med enakimi, se ji še vedno vse prevečkrat dogaja, da se znajde v preglasovani manjšini, kar je bilo skorajda pravilo, ko je imela na ustavnem sodišču večino skupina sodnikov, izvoljenih v času prve vlade Janeza Janše. Sovdatova, ki je nasledila dr. Cirila Ribičiča, z njim nekako deli tudi usodo, in sicer usodo sodnika, ki se v boju za obrambo, krepitev in zagotavljanje človekovih pravic znajde v manjšini. To se ji je samo v zadnjih letih zgodilo glede zakona o obrambi, ki je vojski podelil policijska pooblastila za nadzor nad begunci, pa v obeh primerih odločanja o pravicah istospolnih oseb in tudi v zadevi Grims proti Mladini.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Politika
Nekateri evropski poslanci so dejavnejši od drugih. Nekateri se zavzemajo za trajnostni razvoj in jih zanimajo odgovori na težavna vprašanja prihodnosti, kot je recimo vprašanje varovanja okolja ali sobivanja v evropskem in širšem prostoru, drugi dajejo prednost drugim temam. Pri slovenskih evropskih poslancih ni nič drugače. Milana Zvera zanimajo (tudi) druge reči.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Politika
Odškodninske tožbe SDS zoper poslance, ki so zapustili stranko
V sredo se je na novomeškem okrajnem sodišču začelo sojenje v zadevi SDS proti poslancu Zvonku Lahu, v kateri tega njegova bivša politična stranka toži za povrnitev stroškov za izvolitev, potem ko je izstopil iz poslanske skupine oziroma prestopil v poslansko skupino NSi.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Družba
Brisanje imen z domobranskih spomenikov
Šestega aprila pred tremi leti, na obletnico napada nacistične Nemčije na Jugoslavijo, so v Grahovem pri Cerknici odkrili nov, impresiven spomenik domobrancem. Po pisanju časnika Dnevnik pa bo Nova slovenska zaveza, društvo za ohranjanje spomina na domobranstvo, ki je dala spomenik postaviti, morala v skladu s pravnomočno odločitvijo višjega sodišča z njega zbrisati ime enega od »domobrancev«.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Družba
Milijoni (evrov in delovnih ur) za nekaj džojntov
Britanski liberalni demokrati so izračunali, da je britanska policija leta 2015 obravnavala skoraj 90 tisoč prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih s konopljo, in za to porabila več kot milijon delovnih ur in 31 milijonov funtov. Ker gre za neučinkovito porabljen denar in delo policije, ki bi se namesto s konopljo lahko ukvarjala s pravimi težavami, predlagajo legalizacijo konoplje.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Politika
Drago Šketa, novi generalni državni tožilec
Od dosedanjih generalnih državnih tožilcev je Drago Šketa v mnogočem drugačen. Je precej mlajši. Je precej manj politično profiliran od svojih predhodnic in predhodnikov, ki so bili včasih celo vidni predstavniki političnih strank. In zdi se, da bo tožilstvo pod njegovim vodstvom tudi bolj odprto javnosti, kot je bilo doslej. Za petletni mandat, ki ga bo prevzel v začetku prihodnjega meseca, si je poleg večne prioritete uspešnejšega pregona gospodarskega in bančnega kriminala ter korupcije zastavil tudi nekatere skorajda pozabljene ideale, recimo pravice delavcev. Kot osnovno zavezo pa si je kljub vsemu postavil dvig ugleda pravosodja kot celote, ki je, tega se zaveda, žal najbolj odvisen od obsodilnih sodb v najodmevnejših primerih.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Vlada je na položaj v. d. direktorice novoustanovljenega urada za migrante imenovala osebo brez kakršnihkoli izkušenj z ukvarjanjem z begunci, migranti ali mednarodno zaščito.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Politika
Žaljenje po evropsko in po slovensko
Poljski evropski poslanec Janusz Korwin-Mikke, ki je prejšnji teden dejal, da je prav, da so ženske plačane manj kot moški, saj so »šibkejše, manjše in manj inteligentne kot moški«, bo za svoje besede kaznovan. Zasegli mu bodo dnevnice za trideset dni (9210 evrov), deset dni se ne bo smel udeleževati parlamentarnih dejavnosti in leto dni ne bo smel zastopati parlamenta. Čeprav je kazen med najvišjimi izrečenimi, poslanca, ki je bil v preteklosti zaradi svojih izjav kaznovan že večkrat, ne bo utišala. Temu niti ni namenjena. Bo pa v prihodnje morda včasih razmislil, preden bo kaj izrekel, drugi poslanci »brez dlake na jeziku« pa tudi.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Politika
V času, ko svet vse bolj pozablja na številne, pred dolgimi desetletji v ustavne listine in mednarodne konvencije zapisane človekove pravice in ko poleg tega na slovenskem ustavnem sodišču poteka zamenjava dveh tretjin personalne sestave, smo se pogovarjali z dr. Andražem Terškom, enim najplodovitejših piscev na tem področju. Po njegovem mnenju je slovensko ustavno pravo, ki ga najpomembnejše kroji ustavno sodišče, krenilo v napačno smer. Ustavni sodniki vedno bolj pozabljajo na zapuščino svojih predhodnikov, ki so soustvarjali pravno in predvsem socialno državo, o čemer se je na ustavnem sodišču zadnja leta skorajda izgubila vsaka sled.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Pahor ne bo odnehal, dokler še lahko kaj stori za SDS
Predsednik republike Borut Pahor je ta teden po štirih mesecih razmisleka poslanskim skupinam predstavil tri imena za ustavne sodnike. In s tem le še potrdil, da je idejo o svetovnonazorski uravnoteženosti ustavnega sodišča zlorabil za imenovanje kandidatov v skladu z željami političnih strank.
-
Najprej Slovenci, potem begunci
Neorasizem je nova, milejša, bolj prefinjena, na prvi pogled manj prepoznavna oblika rasizma. Ne gre za odkrito nasprotovanje drugim rasam, pač pa za opozarjanje na (nepremostljive) kulturne razlike med njimi. Ali pa za sprejemanje prosilcev za azil oziroma beguncev, a pod pogojem, da niso deležni več pravic in sredstev kot slovenski državljani …
-
3. 2. 2017 | Politika
Predsednik Pahor lahko odstopi
Ko je državni zbor v času prve Janševe vlade, leta 2006, spremenil zakon o azilu (s katerim je zožil pravico do azila), je tedanji predsednik republike Janez Drnovšek zakon ocenil kot »preveč restriktiven in da se preveč omejujejo pravice azilantom« in je zadržal podpis zakona.
-
Več kot leto dni je že, odkar sta se policijska sindikata z vlado pogajala za boljše plače in predvsem boljše delovne razmere policistov. Jedro Sindikata policistov Slovenije, ki ga vodi Zoran Petrovič, se je tedaj odločilo okrepiti pritisk na vlado s (prometno) zasedo zoper enega izmed vladnih pogajalcev, ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Zato so (tudi Petrovič) izgubili službo v policiji. Zgodba danes, ko Petrovič toži policijo, ker meni, da je bil po krivici odpuščen, nič manj ne spominja na vice o »pametnih« policistih, kot je takrat.
-
Protitujska zakonodaja je tudi protislovenska
»Niti nacionalna zakonodaja, niti mednarodni akti, niti evropsko pravo niso prilagojeni situaciji, s katero se sedaj soočamo, torej masovnim migracijam,« je po vladni potrditvi zakona o tujcih, s katerim bo v Sloveniji mogoče prepovedati vlaganje prošenj za azil, na nacionalni televiziji povedala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Brezpogojno vztrajanje pri varovanju človekovih pravic je po njenem mnenju preživeto, saj bi bil sicer ogrožen obstoj Evropske unije in evropskega načina življenja. Čeprav je nova ministričina »evropska« retorika volilnemu telesu verjetno všečna, povečevanje represije v imenu varnosti pa ima za marsikoga pomirjujoč učinek, je resnica ravno nasprotna. Prav odrekanje človekovim pravicam, ki so edine še nekoliko ločevale Evropo od preostalega sveta, je glavna grožnja evropskemu načinu življenja.
-
Najbolj znan evropski terorist, Norvežan Anders Breivik, ki se je pred leti lotil obrambe svoje dežele pred muslimani in drugimi Neevropejci tako, da je v strelskem pohodu ubil 77 ljudi, je zmagal na sodišču. Državo je tožil, ker naj bi prestajanje kazni v samici kršilo njegove človekove pravice. Norveško sodišče mu je pritrdilo z besedami, da »je prepoved nehumanega in ponižujočega ravnanja osnovna pravica v demokratični družbi. In to velja absolutno, tudi za zaprte teroriste in morilce.« Država bo Breiviku morala plačati sodne stroške in mu omogočiti humanejše prestajanje kazni, v tožbi pa je zahteval tudi, da mu mora omogočati stike z drugimi desničarskimi ekstremisti, česar pa državi ne bo treba storiti. Sporočilo norveškega sodišča je lepo in bi se ob njem lahko zamislili – človekove pravice veljajo za vse ljudi enako, tudi za zapornike, za teroriste, za morilce. In potemtakem verjetno tudi za begunce?
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: Policijska država
O policiji se je letos prvič veliko govorilo, ko so policisti pripravili zasedo ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju, enemu izmed državnih pogajalcev v času policijske stavke. Kljub temu da so zlorabili pooblastila, je bilo nadaljevanje zgodbe o policijskih pooblastilih presenetljivo. Politika je namreč policiji podelila številne nove pristojnosti in prisilna sredstva, o katerih si dolga leta še sanjati niso drznili.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Bitka za prestiž, kdo je osamosvojitelj in kdo ne, kdo je pravi in kdo ne, ne pojenja. Z leti se stopnjuje. Pred petimi leti je bilo recimo ustanovljeno alternativno, Janševo združenje »pravih« osamosvojiteljev. In čeprav je od osamosvojitve preteklo že 25 let, se bitka za prestiž prenaša na naslednje generacije.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Politika
Črnomeljska protimigrantska civilna iniciativa pod vodstvom občinske svetnice SDS Maje Kocjan je zbrala dovolj podpisov občanov za vložitev zahteve za razpis občinskega referenduma o sprejemno-registracijskem centru za begunce. Če jim bo uspelo zbrati dovolj podpisov, da od občinske politike zahtevajo referendum, potem jim bo zelo verjetno uspelo prepričati večino volivcev, da zavrnejo gostoljubje beguncem, ki ga je sicer sramežljivo, previdno in na načelni ravni, a vseeno izrekla občinska politika. Črnomeljci pa bi s tem dali tudi zgled nasprotnikom beguncev v vseh drugih občinah, kjer bi se jih politika odločila sprejeti. Recimo v Velenju, kjer podpise za protimigrantski referendum prav tako že zbira SDS.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Politika
Dr. Ciril Ribičič, nekdanji ustavni sodnik
Z dr. Cirilom Ribičičem, članom druge generacije ustavnih sodnikov, smo se pogovarjali o zapuščini tretje generacije ustavnih sodnikov, ki zdaj odhaja. In o izzivih, ki čakajo četrto generacijo, ki jo bo državni zbor izvolil v letošnjem in prihodnjem letu. Izzivov za ustavne sodnike bo po njegovem mnenju prej več kot manj, najpomembnejše pa se mu zdi, da bi se ustavno sodišče spet vrnilo k odločnejši obrambi pravic manjšin pred težnjami večine in obrambi še ene ustavne pravice, ki so jo v zadnjih letih povsem zanemarili – socialne države.
-
21. 8. 2016 | Politika
Pred dobrim mesecem dni se je v Avstriji začelo sojenje v zvezi z več deset primeri beguncev, ki so jih avstrijske oblasti oziroma varnostne sile v času največjega navala na »balkanski poti« preprosto brez obrazložitve »vrnile« nazaj v Slovenijo. Gre za begunce, med katerimi jih je nekaj obtičalo tudi v Sloveniji in tožijo avstrijsko državo.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Družba
V sredo se je pred kazenskim sodiščem nadaljevalo sojenje celi vrsti Romov iz Dobruške vasi. Očitajo jim, da so s postavitvijo hiš in barak kršili kazenski zakonik in s tem storili kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine. Moteči so skratka postali po več kot 50 letih prebivanja na tem območju preprosto zato, ker se je občina Škocjan na mestu romskega naselja odločila zgraditi čistilno napravo in gospodarsko-tehnološki center. Projekt pa sta z zavedanjem, da tam stoji romsko naselje, sofinancirali tudi država in EU.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Politika
Romi na Dolenjskem in v Beli krajini pogosto živijo v zelo slabih razmerah, te so že leta nespremenjene ali pa se poslabšujejo. Vsega tega se dobro zavedajo ljudje, ki živijo na tem območju, in njihovi politični predstavniki. Ti zadnja leta prigovarjajo vladi, naj se loti teh vprašanj. Imajo prav, le s sistemsko politiko, ki jo bo vodila država, se razmere lahko izboljšajo. Težava je v tem, da je med ukrepi, ki jih predlagajo, bolj ali manj le kaznovanje Romov, kar naj bi jih izučilo, da se morajo prilagoditi.
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Družba
Azilni dom je 340-odstotno zaseden
Pred letom dni so bili azilni dom v Ljubljani in njegove izpostave skorajda popolnoma prazni, danes je povsem drugače. Ne moremo govoriti o polni zasedenosti ali prezasedenosti, pač pa o nekajkratni prezasedenosti. Glede na hkratno skorajda neverjetno kadrovsko podhranjenost vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov bi morali v resnici govoriti o zlomu sistema.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Politika
Kdaj bo (pravi) direktor NPU ponovno imenovan?
Janševa vlada (točneje tedanji prvi mož policije Anton Travner) je na začetku lanskega maja, dva meseca po prevzemu oblasti, razrešila direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča. Ta odtlej pravico išče na sodišču, to pa mu jo vedno znova priznava. Da je bila razrešitev nezakonita, je pravnomočno razsodilo že upravno sodišče, zdaj pa še delovno. Sodišče poleg tega z začasnimi odredbami onemogoča imenovanje njegovega naslednika, zato vse odtlej NPU vodijo vršilci dolžnosti. A vlada je vseeno dosegla svoje, Muženiča je zamenjala s politično ustreznimi kadri, prevzela je nadzor nad organom, ki preiskuje zlorabe (politične) oblasti in korupcijo, za sodne odločbe pa se – preprosto ne zmeni. Kot da jih ni.
-
15. 4. 2021 | Politika
Protesti kmalu spet dovoljeni?
Ustavno sodišče je začasno zadržalo vladni odlok, ki določa, da so do nadaljnjega »prepovedane vse prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke«. Njihova odločitev je bila pred kratkim objavljena v Uradnem listu in verjetno bo spet kmalu dovoljeno javno izražanje protivladnih stališč pred parlamentom, kar že dolgo velja za enega hujših in najbolj striktno kaznovanih »epidemioloških« prekrškov.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Slovenska policija nikoli ni veljala za nasilno, podkupljivo, nepredvidljivo, za aparat, ki zlorablja svojo represivno moč, vzdržuje to ali ono politično opcijo ali/in se obrača proti lastnim ljudem, ki jih je dolžna varovati. Nasprotno, v Sloveniji je policija zadnja desetletja počasi, a vztrajno pridobivala zaupanje javnosti. Vnaprej posameznik doslej ni dvomil o ustreznosti njenega ravnanja, zgolj izjemoma. Letos, pravzaprav v dobrega pol leta, se je to spremenilo.
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Politika
Še vedno poteka izbira nove sodnice ali sodnika na ustavnem sodišču. Postopek se vleče že mesece, vmes dva kandidata, ki ju je predlagal predsednik republike Borut Pahor, nista dobila dovolj glasov poslancev, ena kandidatka pa je od kandidature odstopila še pred glasovanjem. Še precej dlje, več let, pa se vleče postopek izbire slovenskega sodnika na Sodišču EU.
