Peter Petrovčič
-
24. 8. 2018 | Mladina 34 | Politika
Vlada se je seznanila z zaključnim poročilom medresorske delovne skupine o premestitvi beguncev iz držav, ki so najbolj obremenjene z begunsko krizo. Delovna skupina pa je s tem tudi končala svoje delo.
-
24. 8. 2018 | Mladina 34 | Družba
Ko so pred časom po spletu zaokrožili posnetki, kako so se kranjski policisti med eno izmed nočnih patrulj napili z naključno mladoletnico in ji zaupali v vožnjo policijski avtomobil z prižganimi modrimi lučmi, je bilo marsikomu nerodno.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Politika
EU že dlje pospešeno financira afriške in druge države, da preprečujejo svojim državljanom in drugim ljudem zapuščanje celine in jih zapirajo v zadrževalne centre, prav tako zgrajene z evropskim denarjem. Tistim, ki jim vendarle še uspe doseči evropske obale, naj bi EU vrata zaprla na mejah. Z zaprtjem slovensko-hrvaške meje je pred dnevi zagrozil tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Gre za grožnjo Hrvaški, naj begunce ustavi že na svoji meji, ki je hkrati zunanja meja EU, a grožnja je v resnici namenjena ljudem, ki prihajajo.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Politika
Dr. Saša Zagorc, predstojnik ustavne katedre na ljubljanski pravni fakulteti
Kakšna je v resnici slovenska azilna politika, ki velja za do beguncev neprijazno? Kaj se dogaja z azilno politiko v EU, ki si ne želi več sprejemati beguncev? Je težavno sestavljanje vlade dobra ali slaba stvar? Ali politične razmere v Sloveniji kažejo, da bi potrebovali spremembo volilnega sistema, in če da, kakšno? To je le nekaj razlogov za pogovor s Sašo Zagorcem, ki na pravni fakulteti vodi katedro za ustavno pravo, predava volilno, parlamentarno pravo in azilno pravo, do nedavna pa je vodil tudi kliniko »Pravna svetovalnica za begunce in tujce«.
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Politika
»Pazniki smo postali zaporniki,« je pred časom v intervjuju za Dnevnik dejal predsednik sindikata državnih organov v ljubljanskem zaporu, pravosodni policist Dalibor Didović. Povedati je želel, da so zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov prisiljeni v opravljanje velikega števila nadur, zato v službi, torej v zaporu, preživijo več časa kot doma. Samo letos je bilo odpovedanih 317 spremstev zapornikov v zdravstvene in druge ustanove ter na sodišče, zaradi česar se vrstijo odpovedi sodnih obravnav, ki jih je bilo letos že okoli 150. Kaj se dogaja, so razmere v ljubljanskem zaporu res »katastrofalne, še več, so pred kolapsom,« kot je pred časom dejal predstavnik sindikata delavcev v pravosodju, pravosodni policist Marcel More?
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Družba
Slovenija kot nacistična Nemčija
Vprašanje je, ali bi doslej najsmrtonosnejši spopad v človeški zgodovini – druga svetovna vojna – dobil tolikšne razsežnosti, če ne bi nacisti legitimirali in spodbujali sovražnega govora zoper vse drugačne. Gotovo pa ne bi bilo množičnega pobijanja nedolžnih ljudi, holokavsta, v katerem je bilo ubitih vsaj šest milijonov ljudi, predvsem Judov – samo zato, ker so bili »drugačni«, ker so bili Judje. Zgodovina bi se verjetno pisala precej drugače, če bi bil tedaj sovražni govor opredeljen kot nekaj prepovedanega in kazensko sankcioniran ter s tem v očeh ljudi jasno zavržno ravnanje. Stanje v Sloveniji je v nečem zelo podobno tistemu pred dolgimi desetletji v Nemčiji. V tem, da se sovražni govor ne sankcionira, sploh pa ne kazensko. Lani je bila zaradi sovražnega govora v Sloveniji obsojena ena oseba, predlani sploh nihče.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Politika
Po podatkih Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo več kot polovica hrvaških ginekologov uveljavlja ugovor vesti in zavrača opravljanje splava.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Politika
V Evropi izključen in osumljen
Svet Evrope je 14 nekdanjih članov svoje parlamentarne skupščine dosmrtno izključil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal, med njimi tudi Zmaga Jelinčiča. Zgodba spominja na primer nekdanjega slovenskega evroposlanca Zorana Thalerja, razliki sta dve – evropsko predstavniško telo, kjer se je korupcija dogajala, in kazenski pregon. Thaler je bil tri leta po razkritju afere pravnomočno kazensko obsojen.
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Družba
Skoraj desetletje po tem, ko je satirik in radijski voditelj Sašo Hribar izrekel nekaj ostrih besed o svojem uredniku Petru Radoviću in bil za to večkrat obsojen, je vendarle dočakal oprostilno sodbo. Da je šlo za njegove izjave, ki so v dopustnih okvirih svobode izražanja, je dokončno odločilo ustavno sodišče. Ustavni sodniki so tokrat tako ravnali sami od sebe, ne da bi jim najprej moralo dati lekcijo o svobodi izražanja evropsko sodišče za človekove pravice (kar se je zgodilo recimo v primeru nekdanjega novinarja Mladine Jureta Aleksića, kjer so evropski sodniki slovenske podučili, kaj je satira in kritika).
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Družba
Zemljišča, kjer dolga leta stojijo nelegalna romska naselja, so pogosto na degradiranih območjih, ki jih nihče ni želel, potreboval ali uporabljal. Zato so se Romi sploh lahko naselili tam. A socializem je zamenjal kapitalizem, ta pa na prvo mesto postavlja pravico do lastnine, željo in potrebo po zaslužku. Prav ekonomski interes v zvezi s pozabljenimi kosi zemlje zdaj ogroža domove romskih družin.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Politika
Pred dnevi je Delo objavilo odprto pismo Spomenke Hribar predsedniku republike Borutu Pahorju. Pisala je, zakaj je neprimerno mandat za sestavo vlade podeliti Janezu Janši, v pismu pa omenila tudi ustavnega sodnika Klemna Jakliča in ga s tem tako razhudila, da ji je zagrozil s kazenskim pregonom.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Politika
Sodna praksa kaže, da sta v Sloveniji »čast in dobro ime« skrbno varovani dobrini, še posebej, če gre za laži in zmerjanje ljudi brez kakršnekoli podlage. Je pa na pravico treba počakati. To je moral tudi pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Veno Taufer, ki je tožil kolumnista različnih desnih medijev Boštjana M. Turka.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Družba
Zobec ima prav. Nismo vsi enaki kot on.
Dolge mesece po tem, ko je vrhovni sodnik Jan Zobec zatrdil, da ga je pri vstopu v sodno palačo napadel pravosodni policist, ki varuje vhod, je več medijev objavilo posnetke varnostnih kamer omenjenega »incidenta«. Čeprav posnetki razkrivajo povsem običajen varnostni postopek, Zobec in njegovi podporniki še kar trdijo, da je šlo za zlorabo represivne moči, ki si jo je privoščil policist. Zakaj?
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Politika
Študijski center za narodno spravo – ironično glede na njegovo ime – od ustanovitve pred desetimi leti deluje kot podaljšana roka SDS v kulturnem boju in reinterpretaciji novejše zgodovine. Ali kot je pred leti v intervjuju za Mladino dejala borka za spravo dr. Spomenka Hribar: »Študijski center brklja samo po krivdi komunizma, o protikomunistični strani ne pove ničesar. Njim ni za raziskavo, njim gre za razkol.« Bodo s tem nadaljevali tudi v prihodnje? To je odvisno predvsem od tega, ali bo vlada dala soglasje k ponovnemu imenovanju Andreje Valič Zver na mesto direktorice tega javnega zavoda.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Politika
Državnega svetnika Matjaža Gamsa, ki je pred časom v državnem svetu pripravil posvet Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda, so ZRC SAZU in člani upravnega odbora Slovenskega društva za jezikovne tehnologije pozvali k odstopu.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Politika
Hitreje, a do krivičnejše pravice
Slovenijo je evropska komisija spet pohvalila zaradi razmer v pravosodju, posebej zaradi zmanjševanja sodnih zaostankov. Na prvi pogled se to zdi dobro, čakalne dobe v pravosodju so krajše, ljudje hitreje pridejo do pravice, postopki pred sodišči so krajši … A hitrejši postopki nujno pomenijo manjše pravice in varovalke v pravosodnih postopkih, to potrjuje tudi statistika. To pa je še posebej sporno v kazenskih postopkih, kjer gre za najresnejše posege države v posameznikove pravice.
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Politika
Ustavni sodnik poziva na volitve
Drugače od predhodnikov in tudi sedanjih kolegov na ustavnem sodišču je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič pozval na volitve. To je storil na Twitterju, prek katerega tudi sicer dokaj redno obvešča javnost o svojih pogledih na to in ono.
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Politika
SDS je predvolilno strašenje volivcev pred begunci začela prva, ker je pač (oglaševalsko) kampanjo začela precej pred drugimi strankami. »Zavarovali bomo Slovenijo,« je sporočila volivcem. Zunajparlamentarna SLS pa je šla še korak dlje in pripravila jumbo plakate, ki primerjajo bedo ubogega Slovenca Jožeta z razkošjem, ki ga v Sloveniji uživa sirski prosilec za azil Ahmad Šami.
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Politika
Dve leti in pol bo, odkar sta se državna in lokalna oblast prvič prepirali, katera bo plačala pogreb umrlega begunca oziroma begunke. Danes, ko vedno več beguncev umira v ožičeni reki Kolpi, ni nič drugače. Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je za časnik Delo povedala, da za ta namen v proračunu pač nimajo rezerviranih sredstev. In to čeprav gre za zdaj le za štiri ljudi.
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Politika
Bo vrhovno sodišče razveljavilo volitve?
Vrhovno sodišče je z razveljavitvijo referenduma o zakonu o drugem tiru vzpostavilo zelo zelo visok standard varovanja volilne pravice, osnovnega instituta neposredne demokracije. Bi ta visoki standard lahko vplival na veljavnost bližajočih se državnozborskih volitev?
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Politika
Nihče ne more biti izvoljen, če ga ni na kandidatni listi
Vrhovno sodišče je na glasovnice v volilni enoti Ljubljana Center vrnilo stranko nekdanjega poslanca SDS Andreja Čuša. Državna volilna komisija ji je namreč zaradi nespoštovanja spolnih kvot oziroma zakonske obveze za uvrstitev dovoljšnega števila žensk na listo razveljavila kandidatno listo. Odločalo je, katera pravica oziroma zakonska norma – pravica kandidirati na volitvah ali pravica do enakomerne zastopanosti obeh spolov na kandidacijski listi – je pomembnejša. Odločalo je, katera izmed dveh pravnih norm se bo morala umakniti drugi, da bo ena izmed njiju spoštovana. In vrhovno sodišče se je odločilo za prvo – za volilno pravico.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Politika
Glede posegov v komunikacijsko zasebnost na spletu za potrebe preiskovanja domnevnih kaznivih dejanj imamo v Sloveniji že dolgo deloma nedorečeno stanje, ki policiji omogoča izkoriščanje pravnih praznin pri iskanju lastnikov IP-naslovov računalnikov. Dokaj proste roke na tem področju, poleg zakonodaje, policiji puščata tudi vrhovno in ustavno sodišče, a pred dnevi sta od evropskega sodišča za človekove pravice prejeli pojasnilo – policija za pridobivanje teh podatkov (vedno) potrebuje sodno odredbo.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Politika
Poslanci odhajajočega sklica državnega zbora so s svojim zadnjim dejanjem pokazali veliko brezbrižnost do precejšnega števila državljanov. Poleg desnice, ki jo v državnem zboru zastopata SDS in NSi, še poslanci vladajočih Socialnih demokratov in Desusa, deloma pa tudi poslanci SMC. Pokazali so brezbrižnost do vseh največjih narodnih manjšin, ki že tako ne uživajo nobenega dodatnega varstva – do narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije.
