Peter Petrovčič
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Politika
Karantanski panter je v zadnjih letih v narodovo zavest vstopil predvsem prek različnih »domoljubnih« društev, ki so si ga izbrala za simbol in z zastavami z njegovo podobo mahajo na »domoljubnih« shodih. A karantanski panter je tudi eden izmed uradnih državnih simbolov, saj ga že od osamosvojitve na uniformah nosijo pripadniki specialne enote policije.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Politika
»Portret Ahmada na pročelju stavbe ZRC SAZU je izraz skupine, ki si želi podrejanja Slovenske akademije znanosti in umetnosti in njenega videza nečemu, s čimer se člani akademije ne strinjamo. Gre za ideološke intrige in je izraz mišljenja, ki ne sodi na pročelje akademije. To je provokacija za akademike,« je po poročanju televizije SDS Nova24 portret sirskega begunca na pročelju stavbe ZRC SAZU komentiral pesnik Niko Grafenauer.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Politika
Ustavno sodišče ustavilo rušenje romskih domov
»Čutim olajšanje, ki pa bo dokončno, ko bo vse uradno in ne bo več dvomov. Želim legalizirati hišo, odkupiti parcelo, tako da bo vse v skladu z zakonom in da bom lahko tudi naprej gradil, saj bi rad otrokom v zgornjem delu hiše, ki še ni končan, uredil stanovanje,« se je na odločitev ustavnega sodišča, da izreče moratorij na rušenje romskih domov, odzval Mitja Novak iz romskega naselja Dobruška vas, ki se je s tem vprašanjem obrnil na ustavno sodišče.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Politika
Štirinajst dni je tega, kar so na ministrstvu za notranje zadeve pohiteli s postopkom deportacije sirskega prosilca za azil Ahmada Šamija, da bi preprečili seznanitev javnosti z njegovim posebnim položajem na tiskovni konferenci, ki jo je bil sklical. Zdaj z deportacijo spet hitijo, da bi preprečili poroko tu živečega Nigerijca s slovensko državljanko.
-
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Politika
Slovenska policija je dobila nov vodni top, specialno vozilo za nadzor in razganjanje množic.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Družba
Vzpostavitev varnih območij, kjer bodo prepovedani protesti proti splavu
Bomo tudi v Sloveniji dobili t. i. varna območja v okolici ustanov, kjer se opravljajo splavi, območja, znotraj katerih bo prepovedano protestirati proti pravici do splava? Recimo v okolici ljubljanske porodnišnice?
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Politika
Sodišče podaljšalo agonijo filharmonikov
Na ureditev razmer v Slovenski filharmoniji, ki naj bi jo prinesla razrešitev direktorja Damjana Damjanoviča, bo treba še počakati. Čeprav zaradi spora med direktorjem in zaposlenimi trpi ugled ustanove in delo že dlje stoji, je sodišče odločilo, da Damjanovič (minister za kulturo ga je pred časom vendarle razrešil) ostaja na položaju. Tako je odločilo tudi ali predvsem zato, ker ministrstvo v sodnem postopku ni obrazložilo nepopravljivih posledic za javni interes, če bo Damjanovič še naprej vodil ustanovo, oziroma ni odgovorilo na njegovo zahtevo po začasnem zadržanju razrešitve.
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Politika
Zakaj se sovražni govor ne preganja?
Zakaj se v Sloveniji sovražni govor kazensko ne preganja, kljub temu da gre za družbeno eno najnevarnejših kaznivih dejanj? Zakaj je hujskanje zoper vse vrste drugačnosti dovoljeno in postaja povsem sprejemljivo? Kje so razlogi za to, ko pa bi glede na razširjenost sovražnega govora pričakovali odločen poseg države, ki je po ustavi in mednarodnih konvencijah zavezana k varovanju vsakovrstnih manjšin in deprivilegiranih skupin? Jasen odgovor na to vprašanje ponuja aktualna izdaja Časopisa za kritiko znanosti, ki nosi naslov Sovražni govor.
-
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Družba
Prepovejte molitev proti splavu!
Pred časom je o protestih zoper splav oziroma o »molitvah za življenje«, ki jih pred ljubljansko porodnišnico izvaja društvo Zavod božji otroci, ustavni pravnik Andraž Teršek zapisal, da bi jih lahko prepovedali oziroma omejili. Po njegovem mnenju so takšni shodi del pravice do svobode govora, le da jih morajo pristojne lokalne ali državne oblasti omejiti v takšnem obsegu, da ne kršijo ustavne pravice žensk do splava. Točneje, nasprotniki pravice do splava lahko protestirajo, a ne pred tistimi ustanovami, ki jih s tem namenom obiskujejo ženske.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Politika
Da bi pravosodni minister Goran Klemenčič utegnil kandidirati za komisarja za človekove pravice Sveta Evrope, se je pred časom že šušljalo. Dan pred iztekom roka za vložitev kandidature pa je vlada Svetu Evrope dejansko poslala njegovo kandidaturo. Za kakšno funkcijo pravzaprav gre? Kakšne so pristojnosti komisarja organizacije, ki združuje 47 evropskih držav in pri kateri deluje tudi evropsko sodišče za človekove pravice?
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Politika
Ministrstvo priznava: policija ravna rasistično
»V devetih letih, odkar živim v Sloveniji, so me legitimirali najmanj stokrat, zgolj v zadnjem mesecu osemkrat. Prej sem živel v ZDA in Veliki Britaniji, v vsaki izmed teh dveh držav sem bil legitimiran po enkrat. Počutim se kot svoboden v zaporu,« je spomladi, potem ko se je policijsko preverjanje istovetnosti na ljubljanski železniški postaji končalo z lažjimi telesnimi poškodbami, povedal Noriss Claude Jones. Pol leta kasneje so na notranjem ministrstvu, kjer deluje pritožbeni organ zoper policijo, priznali, da ga je policija neupravičeno dolga leta nadlegovala samo zato, ker je temnopolt.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Politika
Slovenska policija je pred dnevi na meji s Hrvaško s šolskega avtobusa, polnega zagrebških gimnazijcev, ki so šli na izlet v Rim, odstranila gimnazijca sirskega rodu. In ga vrnila na Hrvaško, kjer z družino zakonito živi že leta. »Zelo težko mu je bilo. Bil je ponižan in razočaran. Meni pa je bilo še huje, saj sem se znašel v okoliščinah, v katerih nisem mogel pomagati svojemu otroku, čeprav sem pred tem storil vse, da se kaj takega ne bi zgodilo,« je za Jutarnji list pojasnil Ziad Aboud, dijakov oče.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Politika
Kdo bolj krši človekove pravice
Ko se je vladajoča koalicija v prvi polovici mandata odločila na državne meje postaviti rezilno žico in tja poslati vojsko ter sprejeti strožjo azilno zakonodajo, je temu v vladi edini resno nasprotoval pravosodni minister Goran Klemenčič. Lastni vladi in ministrici za notranje zadeve Vesni Györkös Žnidar, ki je stala za novo zakonodajo, je očital delovanje v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami in vrednotami. Seveda ni ostalo pri tem, medsebojno obtoževanje je postalo stalnica, zakonodaja, ki se spreminja na obeh ministrstvih, pa tudi dejansko krči človekove pravice.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Politika
Se moramo pogovoriti o ustavnem sodišču?
Nad ustavnim sodišče je le modro nebo? Kar pomeni, da ima zadnjo in dokončno besedo glede najpomembnejših pravnih in tudi družbenih vprašanj, glede zakonodaje in človekovih pravic? Na vrhovnem sodišču se ne strinjajo, ustavno sodišče po njihovem mnenju presega svoje pristojnosti in pri svoji presoji odločb vrhovnega sodišča uporablja argument moči. O tem bi se morali pogovoriti, pravijo. Odkar so ustavni sodniki razveljavili zadevo Patria, res pogosteje razveljavljajo tudi druge sodbe vrhovnega sodišča in zdi se, da je pogovor o pristojnostih enega in drugega sodišča in razmerju med njima dejansko potreben.
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Politika
Mojca Špec Potočar, direktorica urada za migrante
Ko je bila Mojca Špec Potočar spomladi imenovana za v. d. direktorice urada, ki zahteva specifična znanja, je to marsikoga presenetilo, saj s tega področja ni imela praktično nikakršnih referenc in tudi ne potrebnih znanj. Očitno je, da se je v času opravljanja vršilke dolžnosti naučila marsičesa, poleg tega priznava, da se še vedno uči.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Družba
Segregacija v izobraževalnem sistemu
Komisar za človekove pravice Sveta Evrope Nils Miužnieks je v poročilu o stanju človekovih pravic v Sloveniji zapisal, da se na področju izobraževanja dogaja segregacija romskih otrok. Izpostavil je predvsem posebne vrtce v romskih naseljih zgolj za romske otroke. Segregacija pa se, precej bolj prefinjeno, izvaja tudi kasneje, na stopnji osnovnošolskega izobraževanja – z usmerjanjem romskih otrok v oddelke za otroke s posebnimi potrebami.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Družba
Vodilna ameriška zoper-vse-drugačno-sovražna neonacistična spletna stran The Daily Stormer se je bila prisiljena umakniti v ilegalo, saj so ji zasebni spletni ponudniki odrekli gostoljubje. Končno, bi lahko rekli, na strani so pozivali celo k pobojem, a to odpira številna vprašanja svobode govora in prevelike moči največjih ponudnikov spleta.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Politika
Vlada Mira Cerarja je pred skoraj točno letom dni odločila, da bodo v romskih naseljih Dobruška vas v Škocjanu in Goriča vas v Ribnici dobile vodo tudi tiste romske družine, ki so doslej živele brez nje. Premier Cerar je Rome v Dobruški vasi tudi obiskal in napovedal, da se bo osebno zavzel, da se to reši. Mesec dni kasneje je vsaka romska družina dobila po eno cisterno za vodo. A voda je v cisternah že novembra zmrznila, še pred začetkom novega leta pa so vodo preprosto prenehali dovažati.
-
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Politika
»V demokratični državi mora imeti vsakdo možnost izbirati priložnosti in svobodno stopati po poti, ki si jo začrta. Da bi lahko tako ravnal, ga varuje pravo. Vendar mu pravo nalaga tudi, da ob uresničevanju svoje svobode zaradi sobivanja z drugimi ljudmi hkrati izpolnjuje svoje obveznosti do sočloveka in do družbene skupnosti.« S temi besedami, s katerimi se verjetno strinjamo vsi, je svoj nagovor na Dnevih slovenskega sodstva začela predsednica ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Politika
»Želite prispevati k varnosti v svojem okolju? Si želite dinamičnega, zanimivega, nikoli dolgočasnega delovnika? Prijavite se in se zaposlite v policiji!« Tako v policiji k sodelovanju vabijo nove policiste. Oziroma ne pravih policistov, pač pa »nadzornike državne meje«, ki lahko uniformo oblečejo, potem ko opravijo zgolj šestmesečno izobraževanje, bolje rečeno – tečaj. Letos naj bi jih zaposlili sto.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Politika
Združena ustavna sodišča Evrope (Konferenca ustavnih sodišč Evrope) so sprejela resolucijo o spoštovanju neodvisnosti ustavnih sodišč in sodišč nasploh. V njej so evropske politike na državni in evropski ravni pozvala, naj ne posegajo v neodvisnost sodišč, saj je ta temeljni in nujni pogoj za obstoj (ustavnih) sodišč in s tem demokracije.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Politika
Dopoldne ustavni sodnik, popoldne univerzitetni profesor
»Moje gledanje je takšno: pravilo že mora biti, da izkušnje prinašajo tudi življenjsko modrost, ki jo potrebuješ, so pa najbrž tudi nekateri ljudje, ki so bolj izjemni od nas drugih in ki lahko morebiti že nekoliko mlajši zasedejo ta položaj,« je o prihodu mladih ustavnih sodnikov nedavno v intervjuju za Mladino dejala predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat. In dodala, da je verjetno dobro, da je »med ustavnimi sodniki tudi nekaj mladih ljudi z nekoliko več energije«.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Družba
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je objavil prvo poročilo o stanju človekovih pravic v Sloveniji po 11 letih. Dokončno predstavo o Sloveniji si je ustvaril po obisku marca letos in se odločil, da se osredotoči na štiri problemske sklope oziroma skupine ljudi, katerih človekove pravice se najočitneje kršijo – na begunce, Rome, izbrisane in ljudi, ki živijo v revščini.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Svet
Nemški parlament oziroma vladajoča koalicija je sprejela strožjo zakonodajo glede sovražnega govora na spletu, zlasti na družbenih omrežjih. Ponudniki storitev bodo morali dosledno odstranjevati očitno nezakonito vsebino in o tem redno poročati nemškim oblastem. V primeru nespoštovanja zakonodaje pa so predvidene visoke kazni od 5 do 50 milijonov evrov. V Sloveniji medtem internet ostaja glavno orodje za širjenje nestrpnosti, pisci nestrpnih vsebin pa v varnem zavetju zakonodaje.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Politika
Slovenija bo dobila prvi računalniški program, ki bo v kazenskih postopkih namesto sodnikov odločal, kaj bo z obtoženimi, oziroma bo odločevalcem v pravosodju v pomoč pri odločanju, kot se lepše reče.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Družba
Človekove pravice na Kickstarterju
Prepričljiva večina stvari, financiranih prek »crowdfundinga« oziroma množičnega financiranja, verjetno sodi med »inovacije«, ki vznikajo zgolj zato, ker je v razvitem svetu dovolj, celo preveč denarja. Zanje obstajajo potrošniki, tržišče ter potrošniška kultura, so pa brez vsakršne druge (uporabne) ali celo širše družbeno koristne vrednosti.
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Družba
Na prehodu v leto 2016 je Slovenijo po t. i. balkanski begunski poti prečkalo okoli pol milijona beguncev. Odtlej smo poslušali opozorila, da bo državo prej ali slej preplavilo več sto tisoč teh ljudi, spremenili so se številni zakoni, ki so aktualnim in bodočim prosilcem za azil vzeli številne pravice, da bi bila Slovenija ne le od znotraj, pač pa tudi od zunaj jasno videti kot do beguncev neprijazna država. Poslanci so sprejeli celo zakon, ki omogoča, da v primeru »neobvladljivega pripada beguncev«, Slovenija v celoti preneha spoštovati mednarodne konvencije o človekovih pravicah in preneha sprejemati prošnje za azil. O zakonu zdaj odloča ustavno sodišče. Kakšno pa je stanje na terenu? Koliko je beguncev, za katere država (neuspešno) išče namestitev zaradi odpora lokalnega prebivalstva?
