Peter Petrovčič
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Politika
Racionalizacija in povečevanje učinkovitosti
V torek je bila v državnem zboru javna predstavitev mnenj glede novele zakona o kazenskem postopku, ki jo je zahtevala SD. Novela prinaša prve velike, celo reformne spremembe kazenske zakonodaje v tem mandatu. Bistvena novost je, da po vzorih iz tujine ukinja sodno preiskavo – zaradi napačnih razlogov povečevanja učinkovitosti in racionalizacije v pravosodju in kljub predvidljivim negativnim posledicam, ki jih bo prinesla.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Družba
Obsodbe zaradi neaktivnosti ustavnega sodišča
Ustavno sodišče že leta sprejema v obravnavo manj kot tri odstotke ustavnih pritožb obupanih državljanov, ki v rednih sodnih postopkih niso uspeli dokazati, da se jim godi krivica, povečini zaradi ukrepov državnih organov. Vse ostale zavrnejo, ne da bi zadeve vsebinsko obravnavali. Jasno je, da so vlagatelji ustavnih pritožb intimno vedno prepričani, da imajo prav in da se jim godi krivica. Jasno pa je tudi, da je med dobrimi 97 odstotki zavrnjenih zelo verjetno veliko takih, ki se jim objektivno godi krivica. To zdaj prek svojih sodb Sloveniji sporoča tudi evropsko sodišče za človekove pravice.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Družba
»S filmskimi zgodbami in prispevki gostov opozarjamo na problematičnost zidu birokracije, varnostnega diskurza, rasizma in ksenofobije, ki se krepijo in kažejo svojo podobo z žicami, rezili, zidovi, taborišči ter smrtonosnimi politikami,« pravijo organizatorji Festivala migrantskega filma, ki ga že osmo leto zapored pripravljajo pod okriljem Slovenske filantropije.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Politika
Kočevski procesi in Marko Šorli
Prejšnji teden je vrhovno sodišče izdalo sodbo v t. i. Kočevskih procesih. Zahtevo svojcev enega izmed leta 1943 obsojenih in usmrčenih belogardistov za revizijo tega postopka so vrhovni sodniki zavrnili in sploh prvič v tovrstnih zahtevah priznali »legitimnost in zakonitost sodišča, ki je sodilo med drugo svetovno vojno«, kot je odločitev za časnik Dnevnik označil upokojeni profesor kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Ljubo Bavcon.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Družba
»Prerekanje z rasisti je, kot bi igral šah z golobom. Ni pomembno, kako dober si, ker bo golob prevrnil vse figure, se posral na šahovnico in potem paradiral okoli nje, kot da je zmagal,« je pred časom dejal nekdanji francoski nogometaš Eric Cantona.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Družba
Državljani proti Kemisu in državi
Zaradi požara v vrhniškem podjetju za zbiranje in predelavo nevarnih odpadkov Kemis je največjo in najdolgotrajnejšo škodo utrpelo okolje, posledično pa tudi ljudje v vplivnem območju onesnaženja. Najbližje živeči so poleg tega utrpeli tudi povsem realno, na prvi pogled vidno premoženjsko in nepremoženjsko škodo, saj so dolgoročno onesnaženi njihovi vrtovi ter bivališča, slednja so morali nekateri izmed njih celo zapustiti, saj so bili evakuirani. Kaj lahko storijo zdaj, kakšne so njihove pravne možnosti?
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Politika
Popoln sistem za obsodbo nedolžnih
V ZDA je plea bargaining oziroma postopek pogajanj o priznanju krivde skorajda povsem izpodrinil pravo sojenje, saj se s pogajanji med tožilcem in obdolženčevim zagovornikom konča približno 95 odstotkov zadev. Pri tem se kažejo številne anomalije, ki so v ameriški teoriji zelo dobro raziskane. Najnevarnejša posledica teh postopkov je, da so lahko obsojeni tudi nedolžni ljudje. Profesor Albert W. Alschuler, med ameriškimi kolegi včasih šaljivo poimenovan kar Mr. Plea Bargaining, zaradi pomembnega raziskovalnega prispevka k razumevanju tega kazenskoprocesnega fenomena, je prav letos objavil svoj zadnji razmislek na to temo, ki ga je poimenoval kar A Nearly Perfect System for Convicting the Innocent (Skoraj popoln sistem za obsodbo nedolžnega). V njem opozarja na številne razloge, ki vplivajo, da se je ameriški sistem plea bargaining sprevrgel v skorajda natančno to: popoln sistem za obsodbo (tudi) nedolžnih. Nekaj, kar se v kazenskem pravu absolutno ne bi smelo dogajati.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Politika
Klasično sojenje hitro izginja
Od uveljavitve hitrejših načinov zaključevanja kazenskih postopkov v Sloveniji mineva pet let. Strokovna javnost in tudi akterji kazenskega postopka so se ves ta čas izmikali odgovorom na pomisleke, da novosti (priznanje krivde, pogajanja in sporazumi s tožilstvom ter kaznovalni nalog) povečujejo krivičnost in neenakost v kazenskem postopku. Nekateri so to potihoma priznavali, javno pa tega niso želeli potrditi, češ da ni bilo opravljenih dovolj analiz in ni konkretnih podatkov. Vmes se je uporaba institutov hitrega sojenja izjemno naglo povečevala. V slovenskem kazenskem postopku, ki je donedavnega veljal za sistem z veliko varovalkami in so zato tožilci včasih Slovenijo posmehljivo imenovali »oaza človekovih pravic«, so danes na klasičnem sojenju, kjer lahko obtoženci pred sodnikom povedo kaj v svoj prid, obsojeni le še štirje od desetih obsojencev.
-
31. 3. 2017 | Politika
Spoštovani, iskrena hvala najprej suverenu te države, torej ljudem. Od vas prihaja Ustava in zaradi vas je Ustava. Hvala za priložnost in odgovornost služiti, vsem z enakim spoštovanjem. Hvala tudi tistim od vas, ki ste mi ves čas zaupali. Kot sem zapisal že ob soglasju h kandidaturi, ob tako trdni podpori bi za pravno državo šel na tnalo slovenske realnosti ne enkrat, dvakrat, ampak stokrat, če bi bilo treba. Hvala tudi temu Zboru za izvolitev, tistim, ki ste obkrožili moje ime s takšno večino. Kdor pa vladavino ljudi jemlje resno, si obenem ne želi izvolitve s stoodstotno podporo, zato enaka hvala tudi tistim izmed vas, ki ste k tej odločitvi prispevali njeno demokratičnost.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Za sodno pisanje, vabila, pozive, sodbe, skratka vse sodne akte, velja, da se po določenem času neuspešnega vročanja vzpostavi fikcija, da se imajo za vročene. Seveda pa ima sodna oblast tudi možnost, da poskrbi za dejansko, fizično vročitev nekega pisanja, če tako želi, in sicer to opravi vročevalec, ki ga akreditira sodišče. Vročitev posameznega pisanja je namreč v nekem pogledu skorajda enako pomembna kot odločitev sodišča sama. Od vročitve je namreč odvisen nadaljnji potek postopka, vsi nadaljnji roki.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Nepoznavanje pravih ljudi in revščina škodita
Številni kazalci kažejo, da so dandanes družbe oziroma države v materialnem smislu bogatejše, kot so bile kadarkoli v zgodovini. Zato se zdi, da bi moralo biti na voljo največ javnih sredstev doslej za zagotovitev dovolj velikega in kakovostnega pravosodnega sistema, ki bi omogočal najbolj enakovredno obravnavo vseh ljudi doslej. A realnost je drugačna, pravzaprav nasprotna.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Politika
Ustavno sodišče odloča o številnih družbeno in politično pomembnih vprašanjih, ne nazadnje o človekovih pravicah. Se je kaj spremenilo, da ustavno sodišče do teh vprašanj z leti zavzema vse bolj konservativna stališča in da o njih celo ne odloča, ko bi lahko ali bi moralo? In da na nekaterih področjih, recimo pri pravicah istospolnih, celo zavira razvoj človekovih pravic, o katerem se je bila sposobna dogovoriti celo večina v državnem zboru? Spremenilo se ni nič, razen seveda personalne sestave na ustavnem sodišču. Ta se je v dobrega pol leta zelo spremenila, zamenjali sta se dve tretjini ustavnih sodnikov oziroma šest od devetih. Kakšno bo njihovo »desetletje«?
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Politika
Slovensko ustavno sodišče je razveljavilo odločbe sodišč in upravnih organov, ki so odredili deportacijo romske družine iz Slovenije na Kosovo. Odločitev oblastnih organov je razveljavilo, ker ti v postopkih niso upoštevali osebnih okoliščin posameznega tujca. Ali to nakazuje odločitev ustavnega sodišča, če bi presojalo zakon o tujcih? Ta določa prav to – izgon tujcev in preprečevanje vstopa v državo brez upoštevanja osebnih okoliščin.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Družba
»Čas je za akcijo! Ne moremo sedeti za prenosniki in nič narediti. Ne moremo piti kave in nič narediti. Dovolj imamo klikanja na žalostne in osuple obraze na Facebooku in pisanja ’to je tako strašno’ in ’tako smo nemočni’. Ne, nismo nemočni! Veliko preveč nas je! Gremo v Alep. Iz Nemčije v Alep, po t. i. begunski poti, le da v nasprotno smer.« Tako se začne manifest skupine Civil March for Aleppo, ki se je na pot odpravila 26. decembra lani in v začetku marca prečkala Slovenijo.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Urad za migrante ali proti njim?
Vlada je z zakonom o tujcih, v katerem je uzakonila pogoje za zaprtje meje oziroma suspenz vlaganja prošenj za azil, predvidela tudi ustanovitev vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov. Urad, ki bi lahko pomenil korak naprej oziroma nujno dodano vrednost pri integraciji beguncev ali pa zgolj še učinkovitejše izvajanje restriktivne azilne politike, je vlada prejšnji teden res ustanovila.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Je slovensko pravosodje res tako nesposobno, neučinkovito ali celo skorumpirano, da bo pregon zoper Igorja Bavčarja v zadevi Istrabenz zastaral, domnevno kaznivo dejanje pa ostalo brez pravnega epiloga? Ne, razlogov za Bavčarjev uspeh v bitki s pravosodjem (vsaj tokrat) res ni mogoče iskati v pravosodju, pač pa v kazenskem zakoniku, ki je bil sprejet leta 2008, v času vlade Janeza Janše.
-
»Če bi se vojna v Siriji končala jutri, bi se vrnil jutri«
»Bilo je povsem vsakdanje življenje, živiš v svojem stanovanju, študiraš, delaš, žuriraš s prijatelji, vsak dan se zgodi kaj novega, delaš pač vse, kar delaš, ko živiš.« Tako 22-letni Samer Arkawi opisuje svoje življenje v Siriji, preden se je tam začela revolucija, ki se je sprevrgla v dolgoletno vojno med vladnimi silami in uporniškimi skupinami.
-
Le še 106 dni do zastaranja pregona zoper Igorja Bavčarja
Pet mesecev je minilo od neprimerne izjave pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, da bodo v pravosodju padale glave, če bo primer Bavčar zastaral, za katero je sicer trdil, da je bila vzeta iz konteksta. A še veliko več časa je preteklo, odkar se je začel kazenski pregon zoper Igorja Bavčarja v zadevi Istrabenz. Potekel je pravzaprav že skoraj ves čas, ki je po zakonu dovoljen za trajanje kazenskega postopka.
-
Med prvimi ukrepi novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih je podpisal dan po prihodu v Belo hišo, je bil tudi ukaz o prenehanju sofinanciranja vseh mednarodnih programov in organizacij, ki kakorkoli podpirajo pravico do splava. Eden izmed odzivov na to je bila tudi »samoorganizacija« nekaterih držav, ki so se odločile, da bodo nadomestile manjkajoče ameriške dolarje in s tem rešile delovanje teh programov. Se bo pobudi pridružila tudi Slovenija?
-
Zakaj ste glasovali proti zakonu o tujcih, čeprav je šlo za zakon koalicije, katere član ste?
-
»Vseeno nam je bilo, kam bomo prišli«
Ko je bil star sedem let, so ZDA napadle Irak, da bi tja prinesle »demokracijo in svobodo«. A vojna se v resnici ni nikoli končala in se zadnja leta nadaljuje v obliki bojev med teroristično organizacijo Islamska država in številnimi drugimi paravojaškimi skupinami ter iraškimi varnostnimi organi. Ti boji so zajeli tudi njegovo rodno mesto Ramadi, ki je zdaj povečini zravnano z zemljo. Ahmed Shihab Hammood je star 20 let in je skupaj z družino begunec v Sloveniji.
-
Zakon o tujcih, ki bi uzakonil možnost popolne prepovedi vlaganja prošenj za azil, je sporen. Vprašljiv je z vidika ustave in mednarodnih konvencij, ki določajo minimalne standarde človekovih (begunskih) pravic. A glede na raziskave javnega mnenja ga večina podpira. Vprašanje pa je, ali bi tak zakon podpiralo toliko volivcev, če ga ne bi napisali v zmerni, sredinski koaliciji pod vodstvom zmerne, največje vladajoče stranke, ki jo vodi zgled zmernosti, profesor Miro Cerar, pač pa, recimo, v koaliciji pod vodstvom Janeza Janše.
-
Potem ko je generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland pisal premieru Miru Cerarju, je podobno pismo na predsednika državnega zbora Milana Brgleza naslovil še komisar za človekove pravice Nils Muižnieks. Tudi on je slovensko politiko pozval, naj zakona o tujcih ne sprejme. Zakon v sedanji obliki, ko predvideva popolno prepoved vlaganja prošenj za azil, bi po njunem mnenju pomenil kršitev pravice do mednarodne zaščite in dejansko odstop Slovenije od evropske konvencije o človekovih pravicah. Po Muižnieksovem mnenju zakon o tujcih pomeni prej grožnjo kot pa krepitev varnosti v regiji, na katero se sklicuje koalicija.
-
Od novega leta lahko policija brez sodne odredbe od telekomunikacijskih operaterjev in od ponudnikov spletnih strani zahteva razkritje IP-naslova domnevnega storilca kaznivega dejanja. Korak k policijski državi na spletu ali gre policija s tem v korak s časom?
-
Tudi ameriški predsednik Barack Obama je, kot je v navadi, tik pred odhodom opravil nekaj deset pomilostitev. Med njimi je posebej odmevna pomilostitev Chelsea Manning (prej Bradley Manning), vojakinje, ki je bila obsojena na 35 let zapora, ker je leta 2010 WikiLeaksu predala ameriške vojaške in diplomatske skrivnosti, ki so razkrile temne plati ameriške zunanje politike. Obama ji je kazen znižal na sedem let, kar pomeni, da bo Manningova namesto čez par desetletij na prostost izpuščena 17. maja letos. Zdaj je sicer na potezi vodja WikiLeaksa Julian Assange, ki je »obljubil«, da se bo predal ZDA, če bo Manningova pomiloščena.
