Peter Petrovčič
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Politika
Slovenija je ena izmed držav, ki so do prosilcev za azil dokaj neprijazne. V letih po osamosvojitvi je sicer pokazala primeren odnos do beguncev, ki so zaradi vojne bežali predvsem iz Bosne, kasneje pa je azilno politiko precej zaostrila. Do novodobnih beguncev nima več sočutja. Eden od številnih primerov, ki kažejo na to, je primer romske družine Asani s Kosova.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Politika
Slab ali dober teden za pravno državo?
Prejšnji teden so bile v vrhovno sodišče uprte številne oči, ne le oči podpornikov Janeza Janše, ki protestirajo pred sodiščem. Tudi v praksi je začela veljati odločitev vrhovnega sodišča, s katero je to razveljavilo pravnomočno sodbo zoper tri napadalce, ki so pred leti z baklami in s kamenjem napadli do istospolno usmerjenih prijazni lokal Cafe Open. Poleg tega so vrhovni sodniki iz zapora predčasno izpustili nekdanjega direktorja Merkurja Bineta Kordeža. Dokaz, da slovenska sodišča res kršijo človekove pravice in da je pravna država zgolj floskula?
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Politika
»Evropsko sodišče danes: Prepoved opravljanja funkcij bivšim udbovcem je skladna z Evropsko konvencijo,« je pred dnevi tvitnil dr. Jurij Toplak, profesor na Pravni fakulteti v Mariboru. Lustracijo že nekaj mesecev zahtevajo podporniki Janeza Janše, ki vsak dan protestirajo pred sodiščem.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Politika
Nekdanji direktor Pivovarne Laško Boško Šrot, ki je bil obsojen na skoraj šest let zapora, je bil nekaj dni po prihodu v centralni zapor na Dobu premeščen na enega od oddelkov s sproščenim režimom varovanja, točneje na polodprti oddelek Slovenska vas. Ni edini: Bine Kordež, Janez Janša, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič so prav tako deležni takšnega »privilegija«. Res je, vsi, tudi Šrot, so na prestajanje kazni prišli prostovoljno, a zoper Boška Šrota poteka sojenje v še eni kazenski zadevi, pri drugih pa sojenj v kakšnih novih kazenskih zadevah (še) ni.
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Politika
Janez Janša bo odslej zaporno kazen prestajal v zaporu. Poslanci so po dveh mesecih in pol ugotovili, da politik, ki prestaja daljšo zaporno kazen, ne more biti poslanec. Večinsko se strinjajo, da poslancu, ki je obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, mandat preneha po zakonu.
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Politika
Preden je vrhovno sodišče odločilo o zahtevah za varstvo zakonitosti obsojenih v zadevi Patria, je odvetnik Franci Matoz, (ponovno) vložil zahtevek za izločitev Masleše. Podkrepil ga je z notarsko overjeno izjavo zakoncev Marvin, v kateri trdita, da sta predsednika vrhovnega sodišča nekje slišala reči, da je »Janšo potrebno sfukati«.
-
3. 10. 2014 | Mladina 40 | Politika
Krovna nevladna organizacija Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je objavila izsledke analize javnega financiranja nevladnega sektorja v zadnjem desetletju. Lani so nevladne organizacije prejele dobrih 317 milijonov evrov javnih sredstev, to pomeni, da se je javno financiranje nevladnega sektorja v zadnjih desetih letih več kot podvojilo.
-
29. 9. 2014 | Mladina 39 | Politika
Postopki izločanja sodnikov v zadevi Patria se vlečejo več mesecev. Janšev odvetnik Franci Matoz je zahteval izločitev Branka Masleše in Vesne Žalik, tožilstvo izločitev Marka Šorlija in Barbare Zobec. Ta je izločitev predlagala sama, a nazadnje v skladu z odločitvami predsednika in podpredsednice vrhovnega sodišča ter občne seje ni bil izločen nihče. Tako je veljajo do sedaj, teden pred prvo sejo pa je bila na hitro, brez obrazložitve, izločena Barbara Zobec, soproga ustavnega sodnika Jana Zobca.
-
28. 9. 2014 | Mladina 39 | Politika
Škoti so se odločili, da ostanejo v zavetju Združenega kraljestva. Proti samostojnosti je glasovalo 55 odstotkov ljudi, zanjo pa 45 odstotkov. Med enimi in drugimi pa so bili tudi 16- in 17-letniki, ki so pravico voliti dobili sploh prvič in morda zgolj začasno, saj pravice izbirati predstavnike na parlamentarnih volitvah (še) nimajo. Te pravice starejši mladoletni nimajo niti v Sloveniji. Jo bodo dobili?
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Politika
Ko so se z odhodom Janeza Janše v zapor začeli protesti pred sodišči, so bili vsi tisti, katerih naloga je, da se oglasijo, tiho. Tudi po tem, ko se je prižiganje sveč stopnjevalo v besedne in celo telesne napade na predstavnike pravosodja. Oglasil se je le predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in o razmerah spregovoril v govoru na dnevih slovenskega sodstva ter zaradi tega pristal na predvolilnem plakatu SDS kot glavni negativec predvolilne kampanje. Vsi drugi so tiho še danes, ko člani Odbora 2014 pred sodiščem poimensko navajajo sodnike, ki naj bi bili kršili človekove pravice, ter z izbranimi in prirejenimi podatki dokazujejo obstoj zarote zoper Janeza Janšo. Ker so tiho, ko bi se morali oglasiti, smo vse tiste, ki so po funkciji in s tem po zakonu in ustavi prvi poklicani k skrbi za pravno državo, za mnenje prosili mi. Obrnili smo se na predsednika republike, predsednika ustavnega sodišča ter sedanjega pravosodnega ministra in njegovega naslednika. Predsednik vrhovnega sodišča je že dejal, da gre za neprimeren politični pritisk na sodstvo.
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Politika
Ob nominaciji Vesne Györkös Žnidar se je politični pol, ki ga je z oblasti posredno odnesla vstaja, obregnil ob njeno zastopanje vstajnikov, ki so bili na prvi stopnji obsojeni na polletne zaporne kazni. Poslanec SDS Vinko Gorenak je na blogu napisal: »Cerar v vodenje največjega resorja v državi napotuje popolnoma neizkušeno odvetnico iz Maribora Vesno Györkös Žnidar, ki je zastopala mariborske razgrajače in protestnike ter napadalce na policiste.«
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Politika
Te dni so prejemniki donacij dohodnine prejeli sredstva, ki so jim jih leta 2013 namenili ljudje. Gre za 0,5 odstotka od dohodnine, s katerim prosto razpolaga davčni zavezanec. Lahko ga pusti državi, lahko ga nameni kateremu izmed več kot 4000 upravičencev, različnim društvom, človekoljubnim organizacijam, verskim skupnostim.
-
12. 9. 2014 | Mladina 37 | Politika
»Tudi ukinitev oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili bo najbrž tehnična napaka koalicijskega sporazuma,« se je v času, ko so v javnost prišli prvi osnutki novega koalicijskega sporazuma, pošalil nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. Ne, ni šlo za napako, veljavni koalicijski sporazum v poglavju Pravosodje in pravna država predvideva odpravo oddelka, katerega naloga je v bistvu preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti. In čeprav se sliši nerazumno, je ta koalicijska zaveza smiselna.
-
5. 9. 2014 | Mladina 36 | Politika
S 1. septembrom so šli otroci spet v šolo, tudi romski, a ti s precej manj upanja na napredovanje. Predvsem na Dolenjskem in v Beli krajini. Tak uvod v prispevek o uspehu romskih otrok na osnovnošolski ravni ste v Mladini zagotovo že prebrali, večkrat, a kaj drugega kot to ni mogoče zapisati. Že peto leto zapored to potrjujejo podatki.
-
29. 8. 2014 | Mladina 35 | Politika
V začetku februarja 2010 so trije bulmastifi do smrti pogrizli lastnika, znanega jet-set zdravnika Sašo Baričeviča. Kot da zgodba sama po sebi ne bi bila dovolj nesrečna, so nekateri mediji ob pomoči tožilstva pod vodstvom Barbare Brezigar vanjo začeli vpletati odvetnika Mira Senico, njegovo partnerico, notranjo ministrico Katarino Kresal … Zarota je šla takole: če dokažemo, da je šlo za kaznivo dejanje in s krajem zločina povežemo partnerja notranje ministrice, potem je jasno, da je policija prikrivala dokaze, ministrica mora odstopiti in vlada mora pasti.
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Politika
Doslej najbolj znan primer, ko je bila politiku, obsojenemu za koruptivno dejanje oziroma zlorabo javne funkcije, izrečena prepoved opravljanja javne funkcije, je primer Zorana Thalerja, ki se je z novinarji pod krinko dogovarjal za plačilo za zastopanje partikularnih interesov v evropskem parlamentu. A vprašanje je, ali je bila ta prepoved izrečena v skladu z zakonom oziroma ali je prepoved opravljanja javne funkcije obsojenemu koruptivnemu politiku sploh mogoče izreči. Takšna prepoved bi namreč rešila marsikatero zagato v zdaj najaktualnejšem primeru, primeru Janeza Janše. Po neuradnih podatkih pa tožilstvo izreka tega varnostnega ukrepa v zadevi Patria ni predlagalo prav zato, ker naj bi bil za javne funkcionarje ustavno sporen in bi zaradi tega pomenil zgolj dodatne zaplete v že tako zapletenem in razvpitem primeru.
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Politika
V Fergusonu je po uboju neoboroženega temnopoltega najstnika, ki ga je zagrešil belopolti policist, napeto, velja policijska ura, nameščene so enote narodne garde, policija proti protestnikom uporablja solzivec in gumijaste naboje. Protestnikom in novinarjem odreja, naj ugasnejo fotoaparate, kamere in mobilne telefone. Za to tamkajšnja policija nima podlage v zakonu, saj prvi amandma ustave ZDA določa, da imajo ljudje pravico slikati in snemati policiste pri opravljanju dela, če s svojim početjem ne ovirajo postopka.
