Peter Petrovčič
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Drugega septembra so šli otroci spet v šolo, tudi romski otroci. Čeprav je v nekaterih okoljih viden napredek pri uspehu romskih otrok na ravni osnovnošolskega izobraževanja, ti neromskih vrstnikov ne bodo ujeli v tem stoletju. Podatki na ravni države kažejo, da do zadnjega, devetega razreda osnovne šole napredujejo tako rekoč vsi otroci, med romskimi pa je takšnih le tretjina.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Odgovornost za korupcijo, kaj je že to?
Proteste, poimenovane vstaja, ki so v glavnem mestu potekali okoli novega leta, so sprožili protesti v Mariboru, kjer se je ljudem »utrgalo« zaradi (zdaj že nekdanjega) župana Franca Kanglerja. Ta je župansko funkcijo razumel po svoje, kar dokazujejo kazenski in drugi postopki zoper njega, sodelavce in »zunanje« partnerje. Kangler pa še zdaleč ni edini funkcionar lokalne samouprave, ki ima težave z zakonom, pač pa le edini, ki je pod pritiskom obtožb (in javnosti) odstopil.
-
23. 9. 2013 | Mladina 38 | Politika
Konec ali začetek pravne države
Ko je bila poleti izrečena sodba v zadevi Patria, je predsednik upravnega odbora odvetniške družbe Čeferin in Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin dejal: »Če sodba Klajnškove obstane, je konec pravne države.« Zaradi izjave se je znašel v postopku pred komisijo za etiko Odvetniške zbornice Slovenije. Jo je v času, ko so obsojeni pred sodiščem prve stopnje v zadevi Patria dobili sodbe, ponovil, kot izhaja iz zapisov v nekaterih medijih? Čeferin pojasnjuje, da ne, da gre zgolj za ponovno navajanje besed, ki jih je izrekel v dneh po izrečeni sodbi.
-
Peter Petrovčič | foto: Ilustracija: Tomaž Lavrič
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Občine vseh dežel, združite se!
Sistem organiziranosti lokalne samouprave je naslednja v vrsti zgodb o leta trajajoči ignoranci politike, ki se ni ozirala na opozorila stroke, zdaj pa bi težavo rešila čez noč. V tem primeru se politika deset in več let ni zmenila za svarila pred drobljenjem lokalne samouprave in povečevanjem števila občin, ker si je s tem gradila strankarsko mrežo in ustvarjala privid decentralizacije države. Pot nazaj bi utegnila biti enako zapletena in dolgotrajna kot poprejšnje drobljenje, saj gre za vprašanje, ki ga v skladu z ustavo ni mogoče reševati povsem mimo pričakovanj prebivalcev posameznih območij, ki bodo menjala organizacijske enote. Preverjanje želja prebivalstva je namreč mogoče le z izvedbo referenduma, točneje številnih referendumov, desnica pa je že začela referendumsko kampanjo.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Mesec dni je, odkar so na ministrstvu za pravosodje obljubljali, da ne bodo ostali le pri zavezi, da se bo učinkovitost pravosodja povečala, ampak bodo poskrbeli tudi za materialna sredstva in kadre, ki naj bi cilje iz zaveze uresničili. Zaveza državljanom, da se bodo razmere v sodstvu izboljšale, ki so jo podpisali predstavniki vlade in sodstva, predvideva za tretjino več razpisanih obravnav, kot so jih sodišča razpisovala doslej. V ta namen je ministrstvo vrnilo del sredstev za kadre, ki jih je ob sprejetju zadnjega proračuna odvzelo sodnemu proračunu.
-
Peter Petrovčič | foto: Uroš Abram
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Družba
Prijetno hladno poletno jutro je bilo, ko smo obiskali Slovensko vas, polodprti oddelek osrednjega slovenskega zapora na Dobu, da bi se prepričali, kako v apartmajih s polnim penzionom na turistični kmetiji obsojeni tajkuni preživljajo večletne zaporne kazni. Res smo našli obsojence, ki so si na zgodnjejutranjem soncu ob prvi jutranji kavi prižigali prve cigarete, medtem ko so se njihovi sojetniki v najbolje varovanem slovenskem zaporu kakih sto metrov nižje v dolini zbujali v pričakovanju dopoldanskega izhoda na svež zrak znotraj betonskega obzidja z bodečo žico na vrhu. Kljub temu imajo eni in drugi precej več skupnega, kot pa je med njimi razlik.
-
5. 9. 2013 | Mladina 35 | Politika
Je bila zaradi prometne nesreče ali menjave vetrobranskega stekla uničena vaša slabih sto evrov vredna vinjeta in se tolažite, da boste dobili vsaj nadomestno, kot vam obljubljajo ob nakupu? Ne bo šlo tako zlahka. To sta spoznala tudi zakonca, ki sta se po pravico odpravila na sodišče. Kakšne so bile okoliščine njunega primera, ni bistveno, je pa zato toliko pomembnejša odločitev sodišča glede pogojev, ki jih DARS postavlja za potrebe dokazovanja, da vinjeta ni bila uničena po lastnikovi krivdi.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Politika
Februarja 2011 je bil ob navdušenju predstavnikov romske skupnosti in predstavnikov tedanje Pahorjeve vlade predstavljen projekt predšolske vzgoje za romske otroke s plemenitim ciljem: v romskih naseljih s sodelovanjem romskih učiteljev in staršev romskih otrok slednje čim bolje pripraviti na vstop v osnovnošolsko izobraževanje. Da bi na tej, primarni stopnji izobraževanja čim bolj uspešno dohajali svoje neromske vrstnike. Projekt, ki je bil v veliki meri sofinanciran z evropskimi sredstvi, se je zdaj iztekel, začenja se novo leto šolskega in predšolskega izobraževanja, romski otroci pa bodo po večini spet prepuščeni sami sebi.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Družba
Podjetje Nova obzorja, katerega soustanovitelj in solastnik je SDS (v javnosti je znano predvsem po izdajanju tednika Demokracija), mora podjetju Mladina, d. d., plačati odškodnino zaradi kršenja avtorskih pravic.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Politika
Po pisanju spletnega portala Siol je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ugotovilo, da so zagovorniki družine Iskreni.net izigravali proračunska sredstva, zato zahteva vrnitev 15 tisoč evrov. Iskreni.net, ki resnici na ljubo niso iskreni niti v svojem osnovnem delovanju – čeprav se razglašajo za zagovornike družin, je velik del njihovega delovanja nasprotovanje istospolno usmerjenim –, očitno niso bili iskreni niti pri poslovanju.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Politika
Radivoj Uroševič: "Sredstva za delovanje policije so se zmanjšala na minimum"
Sredstva za delovanje policije so se zmanjšala na minimum oziroma so po podatkih, ki jih v sindikatu dobivamo s terena, s policijskih postaj, že pod minimumom. Govorim o sredstvih za investicije, za obnovo dotrajanih prostorov, ter tudi o sredstvih za opremo in delovanje policije.
-
18. 8. 2013 | Mladina 33 | Politika
Sedmega septembra bodo v občini Renče – Vogrsko na zgodovinskem kraju odkrili pomnik zgodovinskega dogodka, ki je na tistem mestu potekal pred 60 leti. Gre za počastitev za Primorsko usodnih povojnih dogodkov, predvsem zborovanja, na katerem se je zbralo 300 tisoč Slovencev. Na spominski ploščadi bosta prostor dobila tudi podoba Josipa Broza Tita in peterokraka zvezda.
-
20. 8. 2013 | Mladina 33 | Družba
Rimskokatoliška cerkev je kaznovala prvega zaradi spolnih zlorab pravnomočno obsojenega župnika pri nas, Francija Frantarja. Po pisanju spletnega portala Siol gre za najhujšo cerkveno kazen. Očiščenje? Si je cerkev s tem umila roke? Ne, za to je pač prepozno.
-
11. 8. 2013 | Mladina 32 | Politika
Prihodnji teden se končajo sodne počitnice in sodstvo bo, v skladu z zloglasno »zavezo državljanom« med vlado in sodstvom za »izboljšanje stanja v sodstvu«, pospešilo procesiranje zadev. Kar je super, vprašanje je le, koliko koristi bodo od tega imeli »uporabniki« pravosodnega sistema, predvsem kazenskega. Tožilstvu namreč lani s trenutnim številom tožilstev v celoti ni uspelo pokrivati niti dveh razpravnih dni na teden, kako bo pokrivalo tri?
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Politika
Pred dnevi se je lastnik podjetja CGP Dari Južna sporazumel s tožilstvom in se pogodil za precej milejšo kazen, kot jo za storitev kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, ki jih je zagrešil, predvideva kazenski zakonik. Se je spet izmazal eden od »kapitalcev« ali pa je v resnici država dosegla, kar ves čas obljublja – da bo poskrbela za vračanje nezakonito pridobljenega premoženja?
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Politika
Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant se zadnje čase poleg reševanja izbrisanih ukvarja tudi s kadrovanjem načelnikov upravnih enot. Neprave kadre razrešuje, prave imenuje, včasih pa se ne more odločiti, kaj bi.
-
Peter Petrovčič | foto: Uroš Abram
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Politika
Združena politika, leva in desna, se je odločila za napad na sodstvo. Ena izmed sodnic z največjim ugledom opozarja, da česa takšnega, kot zdaj namerava politika, ni storila še nobena država članica EU ali Sveta Evrope, tudi Madžarska ne. Med razlogi za načrt političnega podrejanja sodstva vidi predvsem dejstvo, da so politiki in njihovi sopotniki v gospodarstvu v zadnjih letih spoznali, da nedotakljivih ni več in da je pravosodje sposobno zbrati obremenilne dokaze tudi pri najbolj kompleksnih oškodovanjih družbenega premoženja.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Politika
»Ekstremisti« na ustavnem sodišču
Minulo sredo je v razpravni dvorani ustavnega sodišča potekala okrogla miza Kakšno sodstvo potrebujemo?, na kateri je sodeloval tudi predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič. V razpravni dvorani najvišjega varuha zakonitosti in človekovih pravic sta jo soorganizirala Akademsko društvo Pravnik, eno izmed politično najbolj jasno profiliranih pravniških združenj, in »neznano društvo« Slovenska komisija pravnikov.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Politika
Politika si odpira vrata v sodstvo
Državni zbor je pred dnevi brez glasu proti v prvem branju potrdil novelo zakona o sodiščih in novelo zakona o sodniški službi, ki so ju pripravili na ministrstvu za pravosodje. Zgodilo se je nekaj izjemno redkega. Politika, leva in desna, je dosegla soglasje. Razlog pa ni presenetljiv. Sodna reforma predvideva politično nadzorno skupino, ki lahko kadarkoli vstopi v katerokoli sodišče in opravi zaslišanje z vsemi zaposlenimi na sodišču, pravosodnemu ministru pa omogoča, da zahteva službeni nadzor na delom kateregakoli sodnika in oceno njegove sodniške službe.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Politika
Ustava določa, da je slovenska himna Zdravljica, podrobnosti pa opredeljuje zakon o grbu, zastavi in himni, ki določa, da se kot himna izvaja sedma kitica Zdravljice. Toda bolj ali manj nacionalistični in svetovnonazorsko konservativni vzgibi so razlog, da se zadnja leta primernost sedme kitice problematizira. Ustavno sodišče jim (za zdaj) ni pritrdilo.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Politika
Ob nezakonitih 35 dneh pripora, odrejenega Hildi Tovšak, so se postavila nekatera vprašanja, le da morda napačna. Javnost je presunil podatek, da je morala država za nezakonite pripore iz proračuna v zadnjih 15 letih plačati dobra 2 milijona evrov. Letni strošek narašča, saj je samo lani zaradi tega izplačala več kot 360 tisoč evrov odškodnin. Je Slovenija država, ki odreja pripor (poseg v pravico do svobode gibanja brez pravnomočne kazenske sodbe) brez zakonske podlage, ali država, ki pripor odreja zakonito, a preveč ekstenzivno?
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Politika
Ugotovljenih okoli 200 podpisnikov …
V Zboru za republiko so pripravili »Memorandum slovenski in evropski javnosti« z naslovom »Slovenija – ponovno priča politično motiviranim procesom«. Gre za v angleški in slovenski verziji spisan dokument, ki ga je podpisalo »okoli 200« vidnih podpornikov in prijateljev Janeza Janše, v njem pa opozarjajo, da je bil Janša obsojen zgolj zato, da bi se mračne komunistične sile znebile političnega nasprotnika, »javno priznanega demokrata in prepričanega Evropejca – Janeza Janše«.
-
Peter Petrovčič | foto: Borut Peterlin
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Politika
Politika od pravosodja ves čas deklarativno zahteva pospešen boj proti gospodarskemu kriminalu. A bolj ko padajo glave nekdanjih velikih gospodarstvenikov in najvišjih politikov, bolj politika pritiska na tožilstvo oziroma njegovega šefa Zvonka Fišerja. On pa verjame, da bodo tožilci z dobrim delom nadaljevali in da se bo kdo od pristojnih nosilcev politične moči vendarle oglasil, kadar bo pravosodje napadeno, ker nekomu pač ne bi bila všeč razsodba.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Politika
Janez Janša in Julija Timošenko
V dneh po razsodbi v zadevi Patria smo veliko poslušali o tem, da gre za politični proces in da bo zadeva padla, ko bodo enkrat o njej dobili priložnost odločiti modrejši sodniki na vrhovnem sodišču in sodniki najvišje instance, ustavnega sodišča. Nekdanji ustavni sodnik in nekdanji pravosodni minister v prvi vladi Janeza Janše dr. Lovro Šturm recimo ne dvomi, da se bo višje sodišče glede ustavnopravnih dilem postopka še pred odločanjem v zadevi obrnilo na ustavno sodišče, ki pa bo celoten postopek razveljavilo. Morda bo res tako.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Politika
Posebne arhivske metode in sredstva
Človek, ki je v času osamosvajanja izjavil, da bo »JLA tepihovala Slovenijo«, in ki se je nekoč, v časih prejšnjega sistema, navduševal nad tem, da je jugoslovanski vojak prebežnika čez mejo ustrelil naravnost v čelo, res ne bi smel biti predsednik vrhovnega sodišča, torej predsednik tretje veje oblasti. Tega je bil v času kandidature za to funkcijo obtožen Branko Masleša, zdaj predsednik vrhovnega sodišča. Brez dokazov, na podlagi govoric. A hkrati kot dodaten dokaz, da je slovensko sodstvo tudi dvajset let po osamosvojitvi prestreljeno s komunistično miselnostjo. Masleša, ki ga javnost dojema kot obraz sodstva, je bil v zadnjem času ponovno obtožen »zločinov iz preteklosti«. Vmes je nekaj podobnega doletelo še druge predstavnike pravosodja, vedno pa takrat, ko je bilo to najbolj »potrebno«.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Politika
Dve ministrstvi za eno tožilstvo
Dobro leto je tega, kar je Janševa vlada pristojnost nad tožilstvom prenesla z ministrstva za pravosodje (kjer je v vseh drugih članicah EU) na ministrstvo za notranje zadeve, in slaba dva meseca od vrnitve tožilstva v pristojnost matičnega ministrstva. Formalno. V praksi nad tožilstvom zdaj bdita kar dve ministrstvi – pristojno pravosodno ministrstvo in direktorat za tožilstvo na nepristojnem notranjem ministrstvu.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Politika
Alternativne kazni so zlata rezerva
O alternativnih oblikah izvršitve kazni zapora je spet moderno razpravljati, odkar so obsojeni nekdanji gradbeni baroni Ivan Zidar (SCT), Hilda Tovšak (Vegrad) in Dušan Črnigoj (Primorje) zaprosili sodišče, naj jim odobri takšno obliko kazni. Sodišče jim ni ugodilo, Tovšakova kazen zapora že prestaja, druga dva se morata v določenem zaporu zglasiti do konca junija. O alternativnih oblikah kazni lahko rečemo, da jih zakonodaja pozna kar nekaj, praksa pa bolj malo.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Politika
Katastrofa, imenovana Hilda Tovšak
Hilda Tovšak je že pravnomočno obsojena na dobro leto dni zaporne kazni v zadevi Čista lopata. Poleg tega je v zameno za priznanje nezakonitega poslovanja v Vegradu sprejela tudi dveletno zaporno kazen v drugem procesu. Že zdaj jo torej čaka skupaj več kot tri leta zapora. A to še ni vse: vsaj šest drugih zadev zoper njo je še v fazi preiskave. In tako ni od tega tedna. Ne glede na to pa je pretekli teden v javnosti veljalo nekaj čisto drugega: Hilda Tovšak je svobodna kot ptička na veji. Tovšakova lahko počne, kar se ji zahoče, smeji se nam in vsem, ki so zaradi nje trpeli hude krivice in jih še vedno. Tovšakova se ne bi smela sončiti v toplih krajih, po vsem, kar je storila. Odgovorni naj odgovarjajo za novo »mater vseh afer«, ki razkriva katastrofo v pravosodju … To je povzetek mnenj 17. maja. Teden dni kasneje je bila afera končana, Tovšakova pa na prestajanju kazni v zaporu na Igu. Zakaj takšno nasprotje med realnim položajem Hilde Tovšak in vtisom v javnosti? To nam pokaže šele podrobna analiza.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Politika
V ponedeljek so se sešli notranji minister Gregor Virant in predstavniki izbrisanih ter nevladnih organizacij za človekove pravice. Da bi jim minister osebno pojasnil bistvene točke predloga zakona o odškodninah za izbrisane, ki jih je pred letom zahtevalo evropsko sodišče za človekove pravice. Oziroma da bi jim pojasnil odločitev države, da izbrisanim za nepremoženjsko in tudi za premoženjsko škodo izplača po 30 evrov na mesec trajanja izbrisa. Po evro na dan. Odziv vabljenih na sestanek je bil negativen. Razočaranje nad predvidenimi višinami odškodnin in drugimi rešitvami pa veliko. Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, sicer pravni zastopnik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije, je koncept zakona označil za norčevanje iz prava.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Politika
Degradacija degradiranega prostora
Romsko naselje Dobruška vas v občini Škocjan je širši javnosti znano po bombnem napadu, v katerem sta umrli dve Rominji. Niti po petih letih sodni postopek še ni končan, zoper vmes že obsojene tri pripadnike večinskega prebivalstva prav te dni na višjem sodišču poteka že tretje sojenje. Zdaj se Romom v tem naselju obeta nova bomba, tokrat okoljska. Občina bo tam gradila čistilno napravo za odpadne komunalne vode.