Peter Petrovčič
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Politika
”Da ni bila vložena pravnomočna obtožnica”
Slovenija je država, ki zagotavlja razmeroma visoke standarde varovanja človekovih pravic. Na to so se sklicevali tudi odvetniki obtožencev v zadevi Patria, ko so predlagali izločitev finskih dokazov. Res je, to drži. Slovenija določa številne posebne kazenskopravne pogoje za pridobitev državne službe in za napredovanje znotraj te. Za politike, torej najvišje in najodgovornejše funkcionarje, veljajo precej milejši pogoji glede predkaznovanosti ali pa dodatnih pogojev zanje sploh ni.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Politika
Pred dnevi je Akademsko društvo Pravnik pripravilo okroglo mizo »Zadeva Patria: Pravna država na preizkušnji«. Gostje na okrogli mizi so se strinjali, da ima Janez Janša pravico do poštenega sojenja, in sodeči sodnici (takrat se je še odločala o zahtevi za izločitev dokazov) sporočili, da so finski dokazi uporabljivi le, če niso bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic. Jezik je bil sočen, publika pa enoglasno navdušena. No, z eno izjemo.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Politika
Slovenija je bila prejšnji teden po dolgem času spet obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Tudi tokrat je sodišče ugotovilo kršitev 6. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, vendar razlog ni v kršitvi pravice do sojenja v razumnem roku, pač pa v kršitvi pravice do poštenega sojenja. In gre za primer, ki bi utegnil razkriti sistemske napake v številnih, predvsem skrajšanih in poenostavljenih postopkih pred sodiščem.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Politika
S 1. septembrom se je začelo novo šolsko leto za vse osnovnošolce in srednješolce. Ker se bomo na tem mestu osredotočili na romske otroke, lahko srednjo šolo pustimo ob strani, saj se vanjo vpišejo res zelo redki. Tudi na ravni osnovnošolskega izobraževanja imajo romski otroci precej manjše možnosti za uspeh kot njihovi neromski vrstniki. Podatki o uspehu romskih otrok v osnovni šoli za lansko šolsko leto so primerljivi s podatki za leto poprej. Primerljivo slabi.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Politika
Vsaka poslanska skupina ima pravico do strokovne pomoči. Na mesec za to iz proračuna vse dobijo po 2266 evrov na poslanca, denar pa lahko porabijo za zaposlitev strokovnih sodelavcev v državnem zboru za določen čas ali za plačilo zunanjih svetovalcev. Manjše poslanske skupine imajo manj denarja, večje več, nekatere tudi dolgoročne pogodbe s podjetji za svetovanje pri zakonodaji. Vse v skladu z veljavno zakonodajo, razen kadar so lastniki svetovalnih organizacij kar poslanci sami.
-
23. 9. 2011 | Mladina 38 | Politika
Jezus bi jih prijavil policiji - drugi del
Čeprav veljavna kazenska zakonodaja slovenske RKC ne obvezuje k razkrivanju spolnih zlorab v svojih vrstah, pa nasprotno velja vsaj za šest njenih duhovnikov. Pet katoliških duhovnikov, zaposlenih na ministrstvu za obrambo, in eden na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij je javnih uslužbencev. Zanje velja dolžnost naznanjanja vseh uradno pregonljivih kaznivih dejanj.
-
16. 9. 2011 | Mladina 37 | Politika
Aleš Gulič: ”Sem humanist, v nadnaravne sile ne verjamem.”
Mogoče so se začele kuriti že prej. Pričakoval sem, da bo do tega prišlo, sem pa optimist in upam, da se bo razprava ohladila ali pa da vsaj ne bo tako plamteča, kot je sedaj.
-
9. 9. 2011 | Mladina 36 | Politika
Ana Vodičar je poročena in mati dveh otrok. Živi življenje, ki ga nasprotniki družinskega zakonika zagovarjajo kot edino pravilno, edino zdravo, edino naravno in edino, ki lahko omogoči obstoj naroda. Govori pa o pravicah istospolnih, da ustvarijo družino, o tem, da morajo biti vse oblike družin enakopravno obravnavane, o tem, da nasprotniki družinskega zakonika strašijo ljudi. In da je tradicionalna družina daleč od tega, da bi bila brezpogojno jamstvo za otroku najprimernejši razvoj, in da bi bil zakonik sprejemljiv za širšo javnost, če bi ga ljudje le prebrali. Tako govori strokovna vodja priprave novega družinskega zakonika.
-
2. 9. 2011 | Mladina 35 | Politika
»Od uveljavitve instituta romskega svetnika leta 2002 je očitno, da se položaj romske skupnosti opazno veliko hitreje izboljšuje v občinah, kjer romski svetnik deluje, kot pa tam, kjer ga nimajo,« pravi predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Vlada zdaj ponuja uzakonitev tega instituta še šestim občinam, kjer je več romskega prebivalstva, a so ga vse po vrsti zavrnile. Češ da romsko problematiko ustrezno rešujejo na druge primerne načine. In sicer v zadovoljstvo vseh, tudi Romov, tako uspešno, da instituta romskega svetnika sploh ne potrebujejo.
-
19. 8. 2011 | Mladina 33 | Politika
O predčasnih volitvah se govori že več kot leto dni. Kakor da bi živeli v Italiji. Le da bi bile tam v tem času predčasne volitve že za nami. V Sloveniji pa je pot do njih izjemno zapletena. Tako ni po nesreči, ker pisci ustave ne bi znali bolje ali ker so pri pisanju ustave kaj spregledali. Nasprotno, temu poglavju so se posvetili posebej pozorno in ga namenoma prepisali iz nemške ureditve, ki daje prednost stabilnosti vlade pred spreminjanjem javnega mnenja med rednimi volitvami. Le da so šli pri zapletanju poti do predčasnih volitev še dlje od Nemcev. Tudi ne po pomoti.
-
5. 8. 2011 | Mladina 31 | Politika
Poceni kazniva dejanja in dragi prekrški?
V začetku julija so začele veljati nove, višje kazni za prometne prekrške. Spet so se nekatere globe dvignile tudi za sto in več odstotkov. Čeprav je inflacija višine kazni za prekrške najvišja prav pri prometu, je takšen tudi siceršnji trend. Za enake prekrške so kazni iz leta v leto višje. Čeprav je to gotovo problem že samo po sebi, pa s seboj prinaša še eno težavo - rušenje razmerij med višinami kazni za prekrške in za kazniva dejanja in s tem rušenje razmerja med splošno sprejeto zavrženostjo enih in drugih. Čeprav je prilagajanje evropskim normam v obdobju po osamosvojitvi terjalo določeno višanje kazni za kazniva dejanja, pa ne gre za bistvene razlike. Pri kaznih za prekrške pač.
-
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Politika
»To nima smisla!« so bile besede, s katerimi je novi generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer na izobraževalnih dnevih slovenskih tožilcev zaključil analizo deležev posameznih kazni v skupni masi obsodilnih sodb. Predvsem ga moti nenavadno visok delež pogojnih obsodb, ki je v zadnjih letih narasel na kar 77 odstotkov. Pa ne na račun zapornih kazni, pač pa na račun denarnih. O učinkovitosti posamezne vrste kazni na storilca in njeni preventivni funkciji različne kazenskopravne doktrine učijo različno in za naše potrebe ne gre za bistveno vprašanje. Zato poglejmo, kje so vzroki za tolikšno nesorazmerje med tremi glavnimi kazenskimi sankcijami v slovenskem prostoru. Obstajajo zanj sistemski, zgodovinski ali teoretični razlogi? Ali pa so ti povsem banalni, pragmatični in človeški, kot sta recimo pragmatičnost in udobje pravosodnih funkcionarjev, predvsem tožilcev in sodnikov?
-
26. 5. 2011 | Mladina 21
Bombo vzemi! Bombo pripravi! Bombo vrzi!
V zadnjem desetletju, dveh, se veliko govori o fenomenu nasilnih otrok. Razloge zanj se išče v nasilnih računalniških igricah, pa nasilnih filmih, besedilih glasbenikov in celo v nasilnih risankah. Na to, da se daleč in blizu nenehno bije določeno število vojn, se pozablja. Velja pač, da živimo v najdlje trajajočem miru v sodobni zgodovini človeštva. Ta mir seveda vzdržujejo vojske in vojaki.
-
19. 5. 2011 | Mladina 20
Čeprav predlog novega družinskega zakonika ne predvideva več izenačitve istospolne skupnosti s skupnostjo moškega in ženske in pravice do posvojitve za istospolne pare, se mu obeta referendum. SDS in Civilna iniciativa za družino in pravice otrok nista zadovoljni s »partnersko zvezo«, ki se po novem predvideva za istospolne pare, in s posvojitvijo otroka drugega partnerja.
-
12. 5. 2011 | Mladina 19
Dr. Zvonko Fišer: "Mislim, da je dobro, da se pravosodje čim manj politično angažira"
Z novim generalnim državnim tožilcem smo govorili na prvi delovni dan v novi vlogi, čeprav je bil vtis prav tak, kot da bi govorili na zadnji dan drugega zaporednega mandata. Za Zvonka Fišerja se zdi, kakor da je v tej pisarni od nekdaj, razmišlja o številnih nerešenih vprašanjih na tožilstvu, o katerih generalnih državnih tožilcev doslej nismo slišali govoriti. V programe ne verjame, prednostne naloge, pravi, pa mu postavlja kar praksa sama. Novega generalnega državnega tožilca in njegovo predhodnico več stvari ločuje, kot ju druži. Svetovnonazorsko se Fišer šteje k intelektualni levici, zaradi česar ima od nekdaj težave z identiteto, bistvene novosti novega zakona o tožilstvu podpira, do razširjene konfiskacije je bolj zadržan kot ne, vtikanje v konkretne zadeve se po njegovem mnenju za prvega tožilca ne spodobi, pregon finskega novinarja, ki je Janeza Janšo obtožil prejemanja podkupnine, pa označuje kot v teoriji mogoč, a ...
-
12. 5. 2011 | Mladina 18 | Politika
Krepitev neučinkovitosti ustavnega sodišča
Predlog za spremembo ustave, s katero bi ustavno sodišče razbremenili nepomembnih zadev, na ustavni komisiji državnega zbora že pred časom ni dobil podpore. Posledično poslanci pred prazniki niso odločali o začetku postopka za spremembo ustave. Točko je koaliciji na silo uspelo premakniti na prihodnjo sejo, a dejansko gre za propadel predlog ustavnih sprememb, saj potrebne dvotretjinske večine ne bo mogoče doseči.
-
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Politika
Kako daleč si pripravljen iti za denar?
Odvetništvo ima na Slovenskem 150-letno tradicijo samostojne in neodvisne službe v pravosodju. Zadnja leta se tradiciji pridružujeta moč in vpliv. Odvetniki so zagotovo ena izmed tistih družbenih skupin, ki so iz obdobja politične in siceršnje tranzicije izšle močnejše, na ravni pravosodja pa so odvetniki nesporni zmagovalci. A iz tega obdobja nosijo s seboj tudi veliko odgovornost.
-
31. 3. 2011 | Mladina 13
Integrirano segregirani otroci
Osnovna šola Frana Metelka Škocjan, 4,3 kilometra od romskega naselja Dobruška vas, 78,7 kilometra od ministrstva za šolstvo. V njej 325 osnovnošolcev, od tega 54 romskih učencev. Te poučujejo tudi ločeno od učencev, pripadnikov večinskega prebivalstva, jemljejo jih iz razredov in z njimi delajo v ločenih učilnicah. Samo romske otroke. Ali »bršljinski model« poučevanja romskih otrok v ločenih učilnicah...
-
31. 3. 2011 | Mladina 13 | Politika
Koalicija za Rekom je meddržavna iniciativa nevladnega sektorja držav naslednic bivše SFRJ za oblikovanje Regionalne komisije za dokumentacijo vojnih zločinov in etnično motiviranih kršitev človekovih pravic. Koalicija za oblikovanje meddržavne komisije resnice torej. Slednje so se po izkušnjah iz tujine običajno izkazale kot najboljši ali celo edini način za ugotavljanje zgodovinske resnice obsežnejših kršitev...
-
17. 3. 2011 | Mladina 11
Ujetniki lokalne in državne politike
Vanja Hočevar: »Zgradili smo si tole barako, saj nam ne dovolijo zgraditi ničesar drugega. Povsod so podgane, miši in ščurki.« Danilo Hudorovič: »Moji otroci živijo brez vode, brez elektrike in v groznih razmerah, jaz pa se počutim, kot da jim ne morem pomagati. Večkrat sem šel do župana in ga prosil, naj pomaga meni in moji družini.
-
10. 3. 2011 | Mladina 10 | Politika
»Ni mu mogoče očitati, da je zadovoljeval svoj spolni nagon«
Pred časom je višje sodišče v Mariboru oprostilo župnika Slavka Štefka s Polenšaka, ki je bil na prvi stopnji obsojen spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Dokazom sodniki niso oporekali, dejanje, pravijo, je storil, le da mu »ni mogoče očitati, da je to storil iz spolnih pobud in z namenom zadovoljitve spolnega nagona«. Sodba s takšno argumentacijo ni osamljena, leta 2005 je recimo prav tako...
-
3. 3. 2011 | Mladina 9
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je pravosodnemu ministru Alešu Zalarju v postopku priprave odgovora na poslansko vprašanje poslala pojasnilo, da je pristojna tožilka odločila, da v primeru sestavljanja več avtentičnih arhivskih dokumentov v enega ni znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin. Pisci relevantnih komentarjev h kazenskemu zakoniku in sodna praksa pravijo drugače. Spomnimo.
-
Več odločb ustavnega sodišča, v katerih ustavni sodniki od države zahtevajo vrnitev nezakonito odvzetega statusa izbrisanim. Obsodba Slovenije pred evropskim sodiščem za človekove pravice. Novela zakona o izbrisanih, ki določa pogoje za vrnitev statusa za stalno prebivanje za nazaj. Na prvi pogled je bilo res veliko narejenega, da se popravijo krivice, ki so nastale z najbolj množično kršitvijo človekovih pravic v...
-
Lahko si dober katoličan in vendar uporabljaš kontracepcijo
Organizacija Catholics for choice predstavlja glas številnih katoličanov v ZDA, Evropi in Latinski Ameriki, ki se ne strinjajo z uradnim stališčem katoliške cerkve glede vprašanj spolnosti. Stojijo na nasprotni strani, kadar skuša uradna cerkev ljudi prepričati, naj ne uporabljajo kondomov in druge kontracepcije oziroma se ne odločajo za splav.
-
»Če nismo sposobni institucionalizirati svobode in človekovih pravic, potem jih nihče ne bo varoval, ko bodo napadene. Zato je Svet Evrope tako pomemben. Ima močan mehanizem, s katerim lahko nadzira, ali države članice izpolnjujejo svoje obveznosti, ki jih prinaša konvencija o varovanju človekovih pravic. In če oziroma kadar jih ne, gredo lahko ljudje na Evropsko sodišče za človekove pravice,« je pred...
