Peter Petrovčič
-
11. 5. 2012 | Politika
Prenos pristojnosti nad tožilstvom s pravosodnega na notranje ministrstvo so spremljala opozorila o nevarnostih za odnos med tožilstvom in policijo, o paraliziranju nadzorne funkcije, ki jo ima tožilstvo nad policijo in ne nazadnje svarila pred policijsko državo. Čeprav je od tega le nekaj mesecev, se že kažejo za utemeljena. In jasno je tudi, da je novo vodstvo prenos izpeljalo z mislijo na bodoče spremembe razmerij med organom preiskovanja in organom pregona. V škodo slednjega.
-
11. 5. 2012 | Mladina 19 | Politika
Ob svetovnem dnevu svobode tiska se je oglasil tudi veleposlanik ZDA v Sloveniji Joseph Mussomeli, ki ves čas poudarja, da so svobodni mediji najpomembnejše jamstvo za svobodno družbo. V komentarju v časniku Večer je kot enega izmed dveh glavnih razlogov za ogroženost svobode tiska pri nas posebej omenil povojne poboje in spravo. Po njegovem medijsko svobodo ovira samocenzura, „tako denimo skorajda ni opaziti napredka na poti k resnični spravi glede druge svetovne vojne, kar je deloma posledica nezadostnega poročanja o povojnih zločinih ...“
-
11. 5. 2012 | Mladina 19 | Politika
Ne čakamo, vladi in pristojnim ministrom smo poslali opomin pred tožbo in pričakujemo njihov odgovor. Hkrati že zbiramo pooblastila članstva za vložitev individualnih tožb.
-
30. 4. 2012 | Mladina 17 | Politika
Med razpravami o prenosu pristojnosti nad tožilstvom s pravosodnega ministrstva na notranje je za protagonista tega posega v pravosodje obveljal notranji minister Vinko Gorenak. Navsezadnje je bil edini, ki je zagovarjal prenos pristojnosti, potem ko je bilo uradno stališče SDS, da ji je povsem vseeno, Virantovi pa se niso mogli odločiti, kaj bi radi. A Gorenak je že preteklost. Prišla je nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Politika
Ustavno sodišče je preobremenjeno že nekaj let. Za povečani obseg dela, ki ga zaradi tega opravijo sodniki, so dodatno plačani. In sicer z dodatkom v višini 25 odstotkov osnovne plače ustavnega sodnika. Če bi bili sprejeti varčevalni ukrepi, bi se to spremenilo.
-
20. 4. 2012 | Mladina 16 | Družba
Prihodnjo soboto bo v Postojni nastopil Luca Di Tolve, ki trdi, da se je z vero v Jezusa ozdravil homoseksualnosti in virusa HIV. Govoril bo na Škofijskem dnevu mladih, ta pa bo potekal v prostorih Šolskega centra Postojna, ki združuje več javnih srednjih šol.
-
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Politika
Čiščenje ožje in širše domovine
Pred dnevi je Slovensko etnološko in antropološko združenje Kula s podpisi nekaj uglednih profesorjev protestiralo proti „Javnemu razpisu za izvedbo prostovoljnega vračanja tujcev iz Republike Slovenije in programa reintegracije“. Glede na to, da gre za evropsko podprt projekt, podpisnike skrbi, da je politika v EU in z njo tudi v Sloveniji „pokleknila pred tistimi političnimi silami, ki si prizadevajo svoj svet očistiti vseh nezaželenih tujcev“.
-
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Politika
Predsedniki parlamentarnih strank so se zedinili, zlato fiskalno pravilo o uravnoteženem proračunu bodo zapisali v ustavo. Da bo Slovenija v prihodnje lahko zapravila samo toliko, kolikor bo ustvarila. Čeprav se je doslej veliko govorilo o tem, kakšne posledice utegne imeti ta sprememba ustave za socialno državo in gospodarsko rast, je zdaj vse očitnejša še ena posledica. Predsednik SD Borut Pahor je zlato pravilo podprl zato, da se drugim na oblasti ne bi več dogajalo, kar se je njemu, ko so bile „vse ključne odločitve zlasti fiskalne narave“ nazadnje „zavržene na referendumu“.
-
Peter Petrovčič | foto: Borut Peterlin
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Politika
Reorganizirani, učinkoviti, zli?
V sklopu varčevanja in reorganizacije si želi koalicija zagotoviti tudi udobnejše vladanje. Brez nepotrebnih »zavor in ravnovesij«, ki jih v skladu z načelom delitve oblasti poznajo sodobne demokracije. To delo bo očitno opravil Gregor Virant, ki je že prišel na dan s predlogom, da se v svežnju prednostnih ustavnih sprememb ukine državni svet in omeji pravica do referenduma. Gre za sočasno ukinitev dveh korektivov oblasti. Seveda je oba korektiva mogoče in tudi primerno spremeniti. Vendar ne v smer, ki bi predvsem olajšala vladanje.
-
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Politika
Barbara Brezigar marca 2010: »Minister za pravosodje Aleš Zalar protiustavno in nezakonito posega v delo in vodenje državnih tožilstev.« Barbara Brezigar decembra 2010: »Ocenjujem, da smo tarča tako močnih političnih napadov prav zato, ker smo se vpliva dnevne politike uspeli znebiti.« Barbara Brezigar aprila lani ob izteku mandata generalne državne tožilke: »Glede na hude pritiske, ki smo jih doživljali od oblasti, se je bilo treba ves čas boriti za neodvisnost.« Prejšnji četrtek je Barbara Brezigar postala državna sekretarka na notranjem ministrstvu, pristojna za tožilstvo.
-
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Politika
Zlorabljena pravica do življenja
Prejšnji teden je v Bruslju potekal „Teden za življenje“. Šlo je za sklop prireditev na temo varovanja življenja od spočetja do naravne smrti, za kampanjo za omejevanje opravljanja splava in kontracepcije. Kampanjo je podprlo tudi 25 evropskih poslancev. Med njimi naš Lojze Peterle, ki je bil med pobudniki tedna „za življenje“.
-
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Politika
Vlada je skladno z napovedjo, da bo varčevala tudi pri sebi, odpravila številne vladne urade in agencije, nekaterim pa prepolovila sredstva za delovanje. Ukinjeni so bili recimo urad za enake možnosti, urad za verske skupnosti, urad za narodnosti ... Študijskega centra za narodno spravo, ki ga je pred leti ustanovil pravosodni minister Lovro Šturm, pa ne bo doletela takšna usoda.
-
Peter Petrovčič | foto: Miha Fras
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Politika
Dr. Dragica Wedam Lukić: »Glasovala bi za prepoved referenduma o družinskem zakoniku«
Dragica Wedam Lukić je bila ustavna sodnica in predsednica ustavnega sodišča v času, ko je to še navduševalo z vsebinskimi odločbami v prid človekovih pravic, varstva manjšin in deprivilegiranih. Do nedavnega, ko se je upokojila, je predavala izvršilno, arbitražno in civilno procesno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. In je članica spoštovane Beneške komisije, čeprav vlada pravi, da ni. To mnenje vlade jo spravlja v začudenje, ker ni podprto ne z zakonom in ne z dolgoletno prakso Beneške komisije.
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Politika
Zoper predsednika vlade je bil ta teden vložen nov obtožni akt pred kazenskim sodiščem. Tožilstvo je vložilo obtožnico zoper njega in odvetnika Francija Matoza zaradi suma storitve žaljive obdolžitve in krive ovadbe. In sicer zato, ker sta kazensko ovadila tožilko Branko Zobec Hrastar, ki je zoper Janšo in pet njegovih sopotnikov vložila obtožni akt v zadevi Patria.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Politika
Čakali bodo, da naredijo napako
Romska družina se je iz romskega naselja preselila v vas. Sledil je krizni sestanek krajanov z eno samo točko dnevnega reda, preselitvijo romske družine. Preselitev so preprečile policija in lokalne oblasti. Ker je to v nasprotju z zakonodajo in najosnovnejšimi človekovimi pravicami. A to ni konec zgodbe, ampak šele njen začetek. Kljub temu je mogoče vnaprej napovedati razplet dogodkov. Nesoglasje je neizbežno, ena stran ga celo napoveduje. To nesoglasje bo potem dokaz neciviliziranosti romske družine in njene neprilagojenosti za življenje med večinskim prebivalstvom. In razlog za preselitev nazaj v geto.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Politika
Beneška komisija je Janševi vladi, ki je prejšnji očitala zlorabo tekočih poslov, sporočila, da imenovanje dr. Cirila Ribičiča in dr. Dragice Wedam Lukić šteje za dokončno, omenjena nekdanja ustavna sodnika pa za polnopravnega člana in nadomestno članico Beneške komisije. Uresničile so se Ribičičeve napovedi, tudi tiste bolj črne.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Politika
Primer odprodaje družinske hiše Vaskrsićevih zaradi 124 evrov dolga je tragičen. Če bi bila hiša prodana tudi zaradi precej višjega dolga, tragika za družino, ki ostaja brez strehe nad glavo, ne bi bila nič manjša. A potem o tej zgodbi ne bi poročali mediji in se javnost ne bi zgražala. Tako bi bilo tudi tokrat, če bi se izvršilni postopek začel na zahtevo kakega drugega, večjega upnika.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Politika
Obtoženec, priča, svoboden človek?
Sodnica Marion Zöllner, ki sodi v avstrijskem delu procesa v zadevi Patria, je sporočila, da bo na sojenje kot pričo povabila tudi premiera Janeza Janšo, sicer v Sloveniji soobtoženega v isti zadevi. Iz Janševega kabineta so sporočili, da se bo vabilu „z veseljem“ odzval. Brez dvoma, to je zanj priložnost.
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Politika
Vlada je ukinila urad za enake možnosti in s tem tudi zagovornika načela enakosti, edini organ za boj proti diskriminaciji v Sloveniji.
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Politika
Višja državna tožilka Dragica Kotnik, ki jo policija sumi storitve več kaznivih dejanj pri opravljanju poklica, tekmuje s časom. Koliko ji bodo pri tem pomagali njeni sedanji kolegi na tožilstvu in njeni bodoči kolegi v odvetništvu?
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Politika
Rio de Janeiro, Abu Dabi, Bangkok, Kuala Lumpur
Vlada je konec januarja sestavila seznam mednarodnih aktivnosti (službenih poti v tujino) premiera, ministrov in vodij vladnih služb za letošnje leto. Predsednik vlade Janez Janša naj bi predvidoma v tujino potoval 36-krat, torej povprečno trikrat na mesec.
-
Peter Petrovčič | foto: Borut Krajnc
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Politika
Bolni, prezaposleni in nedosegljivi
Sojenje v zadevi Patria je tisto, ki je v Sloveniji najbolj na očeh javnosti. Tudi v Avstriji in na Finskem to ni nepomemben primer gospodarskega kriminala. Na Finskem se sojenje še ni začelo, v Avstriji se je pred kratkim, v Sloveniji pa teče že dlje časa. Slednja dva postopka poleg istega kaznivega dejanja druži tudi en skupni obtoženec, in sicer Walter Wolf. V Sloveniji sojenje teče vsak teden, in to že dobrega pol leta, v Avstriji se je začelo šele sredi januarja. Pred slovensko sodišče je Wolf prišel le enkrat ali dvakrat, avstrijsko tožilstvo pa je takoj spregledalo njegove poskuse izmikanja.
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Politika
Vlada je ob imenovanju Roberta Marolta za državnega sekretarja na notranjem ministrstvu izdala odločbo, da se za štiri leta zadrži odločba o imenovanju Marolta za pravobranilca, ker zakon o državnem pravobranilstvu določa, da je „funkcija državnega pravobranilca nezdružljiva s funkcijo državnega sekretarja“. Zakon to res določa, le da nezdružljivost ne pomeni mirovanja funkcije, pač pa njeno prenehanje. Če bi funkcija Maroltu prenehala, ga, če poenostavimo, po koncu političnega mandata na pravobranilstvu delovno mesto ne bi več čakalo.
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Politika
Pri sklepu Janševe vlade, da razveljavi imenovanje dr. Cirila Ribičiča za člana Beneške komisije in imenovanje dr. Dragice Wedam Lukić za njegovo namestnico, gre zgolj za izkazovanje politične moči. Enako kot pri razrešitvi Aleša Guliča s položaja direktorja urada za verske skupnosti.
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Politika
Pred časom je novi notranji minister Vinko Gorenak odgovarjal na vprašanja v spletni klepetalnici MMC RTV Slovenija. Franc ga je vprašal, ali je bil v času, ko je bil miličnik v Celju, član komunistične partije. „Da, do mislim da leta 1989, ko sem izstopil, mnogi pa ’posredno’ še danes niso,“ mu je odgovoril Gorenak. Ker je bil Gorenak eden tistih, ki so med drugim generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju očitali, da ni primeren za to funkcijo zaradi grehov iz totalitarne preteklosti, in ker se ne spomni dobro, kdaj točno je izstopil iz partije, smo to preverili sami.
-
Peter Petrovčič | foto: Borut Krajnc
Neža Kogovšek Šalamon nosi s seboj na stotine zgodb izbrisanih, vedno jih bo nosila. Na Mirovnem inštitutu vodi projekt pomoči izbrisanim v njihovem boju za popravo krivice, ki jim jo je storila Slovenija pred dvajsetimi leti. Lani je na ljubljanski pravni fakulteti doktorirala prav na temo izbrisanih. Pojasnjuje, kdo je sodeloval pri izbrisu, kakšne so bile njihove vloge, in se čudi cvetočim političnim karieram, ki so jih v nadaljnjih dveh desetletjih ti politiki naredili. Za izbrisane, pravi, se bo borila do zadnjega.
-
Peter Petrovčič | foto: Borut Krajnc
Joseph A. Mussomeli: "Tožiti medije za izrečene besede se nam zdi zelo nevarno"
Joseph A. Mussomeli, veleposlanik ZDA v Sloveniji, je sam poskrbel, da ga ljudje pri nas poznajo. Če ne prej, so zanj slišali, ko se je odkrito vmešal v sestavljanje nove vlade. Danes pravi, da mu je žal za nekatere besede, do nove, desnosredinske vlade, za katero naj bi bil navijal, pa je dokaj ravnodušen. Za arbitražni sporazum pravi, da je dober, za Guantanamo si želi, da ga nikdar ne bi bilo. Na vhodnih vratih njegove rezidence visi napis, ki pravi »Moj dom je tudi vaš dom«. Napis je v arabščini.
-
Referendum o družinskem zakoniku bo, in sicer 25. marca. Nazadnje so se morali zanj boriti tisti, ki so mu prej nasprotovali. Protagonista referenduma, cerkev in civilno gibanje, sta se namreč zbala, da bi bil zakonik na referendumu potrjen. Namesto tega sta ponujala novo „kompromisno“ različico, ki pa bi istospolno usmerjenim celo odvzela kako pravico, ki jo imajo že danes ... Želja po odrivanju te manjšine na rob je očitno neukrotljiva. Zato je težko pričakovati, da bi bila referendumska kampanja umirjena, argumentirana in brez razpihovanja sovraštva ali celo brez elementov sovražnega govora.
-
Skrajni izpad „navijaške“ skupine
Pred dnevi je v mariborski dvorani Tabor potekala rokometna tekma evropskega pokala Chalenge med domačim Rokometnim klubom Maribor Branik in bosanskim Rokometnim klubom Gradačac. Šlo je za nekoliko posebno rokometno tekmo. Že zato, ker je bila v primerjavi s siceršnjim obiskom na tekmah mariborskega prvoligaša dvorana dokaj polna. Bosansko moštvo je prišlo spodbujat okoli 50 navijačev, za domači klub pa je pesti stiskala deseterica navijačev pod imenom Maribor Supporters. Tekma je bila posebna še zato, ker ti niso zgolj stiskali pesti, pač pa tudi stegovali roke kot nekoč nacisti in skandirali: „Nož, žica, Srebrenica!“
-
Janševa vlada hiti, pa ne z napovedanim varčevanjem in ukrepi za konsolidacijo javnih financ ali spodbujanje gospodarske rasti. Pač pa s kadrovskimi menjavami. Jasno je že, da bo generalni sekretar vlade isti kot v času prve Janševe vlade, Božo Predalič. Oziroma dr. Božo Predalič. Doktoriral je pred kratkim, in sicer na temo problematike dvojne volilne pravice narodnih manjšin v Sloveniji. Glede na to, da je Predalič, tako kot njegov strankarski šef, iz Grosupljega, je jasno, od kod izvira temeljna ideja njegove disertacije. Iz dvojne volilne pravice, ki jo imajo v 20 slovenskih občinah, tudi v Grosupljem, Romi.