Peter Petrovčič
-
4. 11. 2011 | Mladina 44 | Politika
Čeprav so ustavni sodniki ob prepovedi Titove ceste v Ljubljani hiteli zagotavljati, da njihova odločitev še ne pomeni, da bi se morala preimenovati tudi krajevna imena iz časov prejšnjega sistema, jim ne gre verjeti, da se niso zavedali posledic svojega ravnanja. Da torej prepoved Titove ceste ne bo nič v primerjavi s tem, kar bo sledilo. Začelo se je v Trebnjem, kjer NSi in tej stranki prijateljski župan predlagata preimenovanje Kidričeve ulice v Ulico Alojzija Šuštarja.
-
4. 11. 2011 | Mladina 44 | Politika
Visok gospodarski in človekov razvoj?
Navkljub ustvarjanju strahu (tudi za potrebe predvolilnega boja) o bližajočem se bankrotu Slovenije po grškem scenariju, padcu družbenega standarda in posledičnih nemirih, je Slovenija tudi v lanskem letu zadržala visoko mesto na lestvici stopnje človekovega razvoja. Med 187 državami ostaja na 21. mestu.
-
28. 10. 2011 | Mladina 43 | Politika
Poslanec SDS in predsednik parlamentarnega odbora za notranjo politiko Vinko Gorenak je na blogu objavil svoj govor v evropskem parlamentu, v katerem je dokazoval, da v Sloveniji oblast iz ozadja krojijo »pripadniki nekdanje komunistične partije«. In sicer zato, je govor končal Gorenak, ker je »Slovenija edina izmed nekdanjih komunističnih držav, članic EU, ki ni izvedla nikakršne oblike lustracije«.
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Politika
Usposobljene frizerke in neusposobljeni pravni svetovalci?
Odvetniki
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Družba
Državni zapor v zasebni nepremičnini
Lani ob tem času je direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič napovedal, da je še najrealnejša širitev zaporskih kapacitet v javno-zasebnem partnerstvu. Ob odprtju prenovljenega zaporskega bloka na Dobu pa je to zdaj ponovil še odhajajoči minister za pravosodje Aleš Zalar. Vendar napoved še ne pomeni zasebnih zaporov, kot jih poznajo v ZDA, kjer zasebna podjetja v tej panogi ustvarjajo večdesetmilijonske letne dobičke. Kljub temu se ob takšnih projektih vendarle odpirajo nekatera vprašanja.
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Politika
Prekinitev najtransparentnejšega vojaškega posla?
»Naslednji ekipi bi svetovala, da je bolj modro sporazumno prekiniti pogodbo kot graditi nove zmogljivosti na podlagi stare,« je ministrica za obrambo Ljubica Jelušič položila na srce bodoči vladni ekipi. In to po tem, ko je tri leta na čelu obrambnega ministrstva zavračala vse argumente, ki so govorili v prid čimprejšnje prekinitve pogodbe, in vztrajala na stališču prejšnje vlade, da je šlo za dober posel.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Politika
Razpravo o odpravi trajnega sodniškega mandata je pred dnevi obudila SLS, ki je to temo ob predstavitvi programa za prihodnja štiri leta poudarila kot eno izmed prednostnih. Gre za temo, o kateri se govori že več kot desetletje. Po navadi je šlo za jezne izpade politikov, nezadovoljnih z odločitvijo sodišča v njihovih lastnih konkretnih primerih. Tokrat je prvič zelo jasno del volilnega programa, koalicija za odpravo trajnega mandata pa je s tem postala številnejša in močna kot že dolgo ne.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Politika
Ko je poslanec Zaresa Franci Kek enega za drugim nabiral poslanske glasove za uvedbo nezdružljivosti poslanske funkcije z župansko in nekaterimi drugimi, se župani poslanci, župani s poslanskimi apetiti in parlamentarne stranke gotovo niso zavedali usodnosti predlaganih sprememb.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Politika
”Da ni bila vložena pravnomočna obtožnica”
Slovenija je država, ki zagotavlja razmeroma visoke standarde varovanja človekovih pravic. Na to so se sklicevali tudi odvetniki obtožencev v zadevi Patria, ko so predlagali izločitev finskih dokazov. Res je, to drži. Slovenija določa številne posebne kazenskopravne pogoje za pridobitev državne službe in za napredovanje znotraj te. Za politike, torej najvišje in najodgovornejše funkcionarje, veljajo precej milejši pogoji glede predkaznovanosti ali pa dodatnih pogojev zanje sploh ni.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Politika
Pred dnevi je Akademsko društvo Pravnik pripravilo okroglo mizo »Zadeva Patria: Pravna država na preizkušnji«. Gostje na okrogli mizi so se strinjali, da ima Janez Janša pravico do poštenega sojenja, in sodeči sodnici (takrat se je še odločala o zahtevi za izločitev dokazov) sporočili, da so finski dokazi uporabljivi le, če niso bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic. Jezik je bil sočen, publika pa enoglasno navdušena. No, z eno izjemo.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Politika
Slovenija je bila prejšnji teden po dolgem času spet obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Tudi tokrat je sodišče ugotovilo kršitev 6. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, vendar razlog ni v kršitvi pravice do sojenja v razumnem roku, pač pa v kršitvi pravice do poštenega sojenja. In gre za primer, ki bi utegnil razkriti sistemske napake v številnih, predvsem skrajšanih in poenostavljenih postopkih pred sodiščem.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Politika
S 1. septembrom se je začelo novo šolsko leto za vse osnovnošolce in srednješolce. Ker se bomo na tem mestu osredotočili na romske otroke, lahko srednjo šolo pustimo ob strani, saj se vanjo vpišejo res zelo redki. Tudi na ravni osnovnošolskega izobraževanja imajo romski otroci precej manjše možnosti za uspeh kot njihovi neromski vrstniki. Podatki o uspehu romskih otrok v osnovni šoli za lansko šolsko leto so primerljivi s podatki za leto poprej. Primerljivo slabi.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Politika
Vsaka poslanska skupina ima pravico do strokovne pomoči. Na mesec za to iz proračuna vse dobijo po 2266 evrov na poslanca, denar pa lahko porabijo za zaposlitev strokovnih sodelavcev v državnem zboru za določen čas ali za plačilo zunanjih svetovalcev. Manjše poslanske skupine imajo manj denarja, večje več, nekatere tudi dolgoročne pogodbe s podjetji za svetovanje pri zakonodaji. Vse v skladu z veljavno zakonodajo, razen kadar so lastniki svetovalnih organizacij kar poslanci sami.
-
23. 9. 2011 | Mladina 38 | Politika
Jezus bi jih prijavil policiji - drugi del
Čeprav veljavna kazenska zakonodaja slovenske RKC ne obvezuje k razkrivanju spolnih zlorab v svojih vrstah, pa nasprotno velja vsaj za šest njenih duhovnikov. Pet katoliških duhovnikov, zaposlenih na ministrstvu za obrambo, in eden na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij je javnih uslužbencev. Zanje velja dolžnost naznanjanja vseh uradno pregonljivih kaznivih dejanj.
-
16. 9. 2011 | Mladina 37 | Politika
Aleš Gulič: ”Sem humanist, v nadnaravne sile ne verjamem.”
Mogoče so se začele kuriti že prej. Pričakoval sem, da bo do tega prišlo, sem pa optimist in upam, da se bo razprava ohladila ali pa da vsaj ne bo tako plamteča, kot je sedaj.
-
9. 9. 2011 | Mladina 36 | Politika
Ana Vodičar je poročena in mati dveh otrok. Živi življenje, ki ga nasprotniki družinskega zakonika zagovarjajo kot edino pravilno, edino zdravo, edino naravno in edino, ki lahko omogoči obstoj naroda. Govori pa o pravicah istospolnih, da ustvarijo družino, o tem, da morajo biti vse oblike družin enakopravno obravnavane, o tem, da nasprotniki družinskega zakonika strašijo ljudi. In da je tradicionalna družina daleč od tega, da bi bila brezpogojno jamstvo za otroku najprimernejši razvoj, in da bi bil zakonik sprejemljiv za širšo javnost, če bi ga ljudje le prebrali. Tako govori strokovna vodja priprave novega družinskega zakonika.
-
2. 9. 2011 | Mladina 35 | Politika
»Od uveljavitve instituta romskega svetnika leta 2002 je očitno, da se položaj romske skupnosti opazno veliko hitreje izboljšuje v občinah, kjer romski svetnik deluje, kot pa tam, kjer ga nimajo,« pravi predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Vlada zdaj ponuja uzakonitev tega instituta še šestim občinam, kjer je več romskega prebivalstva, a so ga vse po vrsti zavrnile. Češ da romsko problematiko ustrezno rešujejo na druge primerne načine. In sicer v zadovoljstvo vseh, tudi Romov, tako uspešno, da instituta romskega svetnika sploh ne potrebujejo.
-
19. 8. 2011 | Mladina 33 | Politika
O predčasnih volitvah se govori že več kot leto dni. Kakor da bi živeli v Italiji. Le da bi bile tam v tem času predčasne volitve že za nami. V Sloveniji pa je pot do njih izjemno zapletena. Tako ni po nesreči, ker pisci ustave ne bi znali bolje ali ker so pri pisanju ustave kaj spregledali. Nasprotno, temu poglavju so se posvetili posebej pozorno in ga namenoma prepisali iz nemške ureditve, ki daje prednost stabilnosti vlade pred spreminjanjem javnega mnenja med rednimi volitvami. Le da so šli pri zapletanju poti do predčasnih volitev še dlje od Nemcev. Tudi ne po pomoti.
-
5. 8. 2011 | Mladina 31 | Politika
Poceni kazniva dejanja in dragi prekrški?
V začetku julija so začele veljati nove, višje kazni za prometne prekrške. Spet so se nekatere globe dvignile tudi za sto in več odstotkov. Čeprav je inflacija višine kazni za prekrške najvišja prav pri prometu, je takšen tudi siceršnji trend. Za enake prekrške so kazni iz leta v leto višje. Čeprav je to gotovo problem že samo po sebi, pa s seboj prinaša še eno težavo - rušenje razmerij med višinami kazni za prekrške in za kazniva dejanja in s tem rušenje razmerja med splošno sprejeto zavrženostjo enih in drugih. Čeprav je prilagajanje evropskim normam v obdobju po osamosvojitvi terjalo določeno višanje kazni za kazniva dejanja, pa ne gre za bistvene razlike. Pri kaznih za prekrške pač.
-
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Politika
»To nima smisla!« so bile besede, s katerimi je novi generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer na izobraževalnih dnevih slovenskih tožilcev zaključil analizo deležev posameznih kazni v skupni masi obsodilnih sodb. Predvsem ga moti nenavadno visok delež pogojnih obsodb, ki je v zadnjih letih narasel na kar 77 odstotkov. Pa ne na račun zapornih kazni, pač pa na račun denarnih. O učinkovitosti posamezne vrste kazni na storilca in njeni preventivni funkciji različne kazenskopravne doktrine učijo različno in za naše potrebe ne gre za bistveno vprašanje. Zato poglejmo, kje so vzroki za tolikšno nesorazmerje med tremi glavnimi kazenskimi sankcijami v slovenskem prostoru. Obstajajo zanj sistemski, zgodovinski ali teoretični razlogi? Ali pa so ti povsem banalni, pragmatični in človeški, kot sta recimo pragmatičnost in udobje pravosodnih funkcionarjev, predvsem tožilcev in sodnikov?
-
26. 5. 2011 | Mladina 21
Bombo vzemi! Bombo pripravi! Bombo vrzi!
V zadnjem desetletju, dveh, se veliko govori o fenomenu nasilnih otrok. Razloge zanj se išče v nasilnih računalniških igricah, pa nasilnih filmih, besedilih glasbenikov in celo v nasilnih risankah. Na to, da se daleč in blizu nenehno bije določeno število vojn, se pozablja. Velja pač, da živimo v najdlje trajajočem miru v sodobni zgodovini človeštva. Ta mir seveda vzdržujejo vojske in vojaki.
