Peter Petrovčič
-
Dolgotrajni sodni postopki kot dober posel?
Rusija, Grčija, Italija, Turčija, Ukrajina, Romunija, Poljska, Bolgarija in Moldavija - te države je parlamentarna skupščina Sveta Evrope pred dnevi posebej navedla kot države z »velikimi sistemskimi pomanjkljivostmi«, ki so razlog za ponavljajoče se kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah. Kot posebej skrb zbujajoče je poudarila »zamude pri implementaciji sodb Evropskega sodišča za...
-
V državni zbor je pred dnevi prispela pobuda za začetek postopka za razpis referenduma, na katerem bi volivci odločali, ali se strinjajo, da bi bil prispevek za RTV za evro višji. Predsednik državnega zbora je sicer že zavrnil razpis roka za zbiranje 40.000 podpisov, ker je bilo med 2500 predloženimi podpisi le 1826 veljavnih. A pobuda sama je simptomatična, kaže, kako v zadnjem času opozicija prek svojih...
-
20. 1. 2011 | Mladina 3
Romi živijo brez vode in elektrike. Stereotip ali resnica? Seveda v Sloveniji živijo tudi Romi, ki imajo elektriko, še pogosteje pa vodo. Tudi takšni so, ki imajo ti dve osnovni dobrini v svojih bivališčih povsem legalno. A vendar, skoraj sedem let po vstopu v obljubljeno unijo je še vedno precej Romov, ki nimajo ne elektrike ne vode. In tudi takšnih, ki dejansko nimajo niti kaplje vode.
-
23. 12. 2010 | Mladina 51 | Politika
Srečko Prijatelj je še vedno član poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Je predsednik odbora za promet, član odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in dveh preiskovalnih komisij ter dvaindvajsetih skupin prijateljstev z drugimi državami. Tako sporoča Prijateljev profil na spletni strani državnega zbora.
-
16. 12. 2010 | Mladina 50 | Svet
Dr. Aleš Završnik: "Tehnologija je sredstvo za upor proti zlorabam družbene moči"
Sploh vemo, kam gredo v resnici naši podatki, kdo jih zbira, kdo obdeluje, za kaj jih uporablja, ali jih zlorablja? Kaj nas še ločuje od družbe, nad katero bdi Veliki brat? Je informacijska tehnologija, ki je prinesla toliko zabavnih aparatov in aplikacij, v resnici zgolj sredstvo za pridobivanje in zlorabo družbene moči? Zakaj se moramo boriti predvsem za ohranitev zasebnosti na delovnem mestu? In kako je, kot kaže primer WikiLeaksa, mogoče informacijsko tehnologijo izrabiti za nadzorovanje nadzorovalcev? O tem smo se pogovarjali z Alešem Završnikom, raziskovalcem na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
-
25. 11. 2010 | Mladina 47 | Družba
Dr. Liljana Selinšek: "Če pogledamo pravno ureditev, je Slovenija dokaj napredna"
Poslanec Zmago Jelinčič, poslanec Andrej Magajna in ne nazadnje osumljenci v zadevi Patria. Vse to so najbolj znani izmed številnih osumljencev, ki jim je policija v zadnjem času zasegla računalnike in druge nosilce digitalnih dokazov, ki naj bi v sodnem procesu igrali bistveno vlogo pri dokazovanju krivde osumljenih. Z dr. Selinškovo smo govorili o posebnostih pri preiskovanju digitalnih dokazov in njihovi uporabi v dokaznem postopku.
-
28. 10. 2010 | Mladina 43
Branko Masleša: "Samohigiena je prvi pogoj za verodostojnost sodstva"
Potem ko je Miodrag Đorđević umaknil kandidaturo za predsednika vrhovnega sodišča, Marka Šorlija pa ni potrdil državni zbor, je Branko Masleša kot prvi dobil podporo občne seje vrhovnega sodišča in sodnega sveta. Masleša zagovarja več samokritike in samohigiene v sodstvu, krepitev enotne sodne prakse vrhovnega sodišča in proaktivnost v razmerju do drugih dveh vej oblasti. Njegova kandidatura ja sprožila hude očitke, SDS je z njimi seznanila celo tuje diplomate pri nas. Čeprav meni, da bi sodniki morali govoriti izključno skozi svoje odločbe, se je Masleša odzval tudi na kritike, da pooseblja ostanek prejšnjih časov v sodstvu. Verjame v socialdemokratske vrednote, v sodniški stavki ni sodeloval.
-
21. 10. 2010 | Mladina 42
Thorbjørn Jagland, generalni sekretar Sveta Evrope
Generalni sekretar Sveta Evrope je dobro leto, pred tem je bil predsednik norveškega parlamenta in norveške vlade ter norveški zunanji minister. Je tudi predsednik odbora, ki podeljuje Nobelove nagrade za mir in je lani presenetil s podelitvijo nagrade predsedniku ZDA Baracku Obami. Čeprav Norveška ni članica Evropske unije, je Jagland naklonjen tej ideji, Evropsko unijo je pred leti celo predlagal za Nobelovo nagrado za mir. Z generalnim sekretarjem smo govorili v času, ko konvencija o človekovih pravicah praznuje 60 let. Pravi, da se mora Svet Evrope osredotočiti na težave, ki jih drugi ne znajo rešiti, da je Evropsko sodišče za človekove pravice biser Sveta Evrope, pa tudi, da je krivcev za neuspehe v bližnjevzhodnem mirovnem procesu veliko, da so prepovedi nošenja burk nesmiselne in da islam ni enako terorizem. Jagland je zelo ambiciozen politik, nekateri ga čez čas že vidijo na vrhu Organizacije združenih narodov ...
-
16. 9. 2010 | Mladina 37
Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov
Rom, politik, podjetnik in glasbenik. Vse to je Darko Rudaš, ki uživa veliko podporo znotraj romske skupnosti in je ponosen na to, da so mu mandat podelili ljudje. Pravi, da je izgon Romov iz Francije zgolj posledica neukrepanja v podobnih primerih v preteklosti, da so Romi v Sloveniji takšni, kot si jih želi večinsko prebivalstvo v posamezni regiji, da so pri odnosu do romske skupnosti jasne razlike med levo in desno usmerjenimi vladami. In da smejo Romi zahtevati toliko pravic, kolikor sprejemajo dolžnosti, da je čas, da Romi začnejo več politizirati in manj plesati in da romski otroci ne bodo uspešni v šoli, dokler bodo živeli brez vode in elektrike.
-
9. 9. 2010 | Mladina 36 | Politika
Ko preiskovalec postane preiskovanec
Takoj ko je Janša izvedel, da tožilstvo njega in njegove politično-zasebne sopotnike pred sodiščem bremeni gospodarske kriminalitete v zadevi Patria, je SDS ob pomoči SNS vložila zahtevo po ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi se ukvarjala s političnim ozadjem zadeve Patria. Predmet preiskave so nekoliko zožili, in sicer zgolj na čas pred nastopom Janševe vlade.
-
26. 8. 2010 | Mladina 34 | Politika
Skrajševanje postopkov pred kakovostjo odločanja
Za jesen napovedane spremembe zakona o kazenskem postopku prinašajo veliko novost - pogajanja med tožilstvom in obrambo o višini kazni, če obdolženec prizna krivdo. Nekako po ameriškem zgledu bo krivi storilec lahko dobil nižjo kazen za kaznivo dejanje, ki ga je storil, če bo dejanje priznal. Po istem zgledu bo lahko nedolžni, ki mu dokazi ne bodo v prid, priznal dejanje, ki ga ni storil, in ušel kazni, predvideni...
-
19. 8. 2010 | Mladina 33 | Politika
Kdo ne sledi razvoju pravosodja?
Minister za pravosodje Aleš Zalar za letošnjo jesen napoveduje številne in pomembne spremembe na kazenskopravnem področju, pravzaprav napoveduje kar manjšo reformo pravosodja. Zakonske spremembe so namenjene posodobitvi pravosodnega sistema, da bodo polno zaživele, pa bo potreben čas. Kateri člen v pravosodni verigi policija-tožilstvo-odvetniki-sodišče se bo nanje najtežje prilagodil? In ali bodo, podobno kot se...
-
12. 8. 2010 | Mladina 32
Franc Mazi, upokojeni vrhovni državni tožilec
Franc Mazi je tožilec, ki je želel postati zdravnik. Je tožilec, ki je služboval pod Antonom Drobničem, Zdenko Cerar in Barbaro Brezigar, v času osamosvajanja Slovenije je sodišču predlagal zaplembo dveh številk Mladine in pri notranjem tožilskem nadzoru v zadevi Depala vas našel več strokovnih napak kot pravilnih odločitev. Je tudi tožilec, ki v zadnjih petih letih ni stopil v pisarno sedanje generalne državne tožilke, podprl pa je odločitev, da se Igor Bavčar obtoži mimo preiskave.
-
2. 8. 2010 | Mladina 27
Roderick Liddell je predstavnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki na sodišču opravlja delo enega izmed direktorjev, pred tem pa je bil dolga leta tiskovni predstavnik tega sodišča. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic v Evropi, o državah, kjer se človekove pravice najpogosteje in najbolj grobo kršijo, ter o tistih, s katerimi sodišče nima veliko dela. Pa tudi o težavah sodišča s sodnimi zaostanki, o reformi tega vrhovnega varuha človekovih pravic v vsej Evropi in seveda o slovenskih zadevah pred sodiščem, katerih jedro so prav sodni zaostanki.
-
1. 7. 2010 | Mladina 26
Buška ni le buška, grafit ni le grafit!
V tednu Parade ponosa in tako ob obletnici napada na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča so se homofobi z molotovkami in spreji spravili nad do gejev prijazni ljubljanski lokal Cafe open in hišo sodnice, ki je obsodila Blažičeve napadalce. Cafe open je v zadnjem času sploh pogosta tarča napadov, novost pa je napad na sodnico, v kratkem času že drugi.
-
17. 6. 2010 | Mladina 24
Dober dan za ustavno demokracijo
»Na tak dan sem hvaležen, da živim v ustavni demokraciji,« so bile prve besede donedavnega državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve mag. Gorana Klemenčiča po razglasitvi odločbe ustavnega sodišča o predlaganem referendumu o zadnji noveli zakona o izbrisanih. Kadarkoli doslej so namreč ustavni sodniki odločali o usodi izbrisanih, so jim pritrdili, a nikoli nekako niso upali iti do konca.
-
15. 4. 2010 | Mladina 15
Aleš Zalar, minister za pravosodje
Do zapleta med LDS in Borutom Pahorjem je prišlo zaradi Barbare Brezigar. Kdaj in kako bo razrešena, kako je skoraj lastnoročno zrušila vlado, kaj skriva v magnetogramu, zakaj jo Pahor tako odločno brani in ne nazadnje, kaj prinaša reforma tožilstva, so vprašanja, na katera je odgovarjal minister za pravosodje, ki ga predsednik vlade zdaj spet podpira.
-
8. 4. 2010 | Mladina 14 | Politika
»Prakse iz tujine kažejo, da je spravo in celjenje globokih ran in razkola v družbi najlažje zagotoviti prek t. i. truth comissions, komisij, ki se ne ukvarjajo s tem, da bi koga kaznovale, ampak poskušajo priti do zgodovinske resnice. Gre za predlog, o katerem bi veljalo premisliti. Če pa sem realen, dvomim, da Slovenija to zmore. Mogoče čez nekaj let...
-
25. 3. 2010 | Mladina 12
Če bi razmišljal o odhodu, bi bil videti kot izdajalec
Čeprav je Janko Goršek ob imenovanju za generalnega direktorja policije veljal za popolnoma apolitičnega kandidata, ni več daleč čas, ko bo v delu javnosti obveljal za orodje v rokah Katarine Kresal, kot je Barbara Brezigar orodje v rokah Janeza Janše. Sam vseskozi trdi, da deluje zgolj na podlagi strokovnih odločitev.
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Politika
Dejstvo je, da slovenska javnost odvetnike dojema kot koruptivne, in kadar zastopajo v javnosti nepriljubljene ljudi, celo kot hudičeve odvetnike, ki bi morali, če je v njih ostalo kaj etike ali morale, poskrbeti, da njihovi klienti končajo v zaporu. Tako nekako kot vidimo v hollywoodskih filmih, ki se ukvarjajo z dilemo odvetnika med moralo in zakonom.
-
18. 3. 2010 | Mladina 11
Razrešitev Barbare Brezigar s položaja generalne državne tožilke je v zraku že vse od zadnjih parlamentarnih volitev. Pravosodni minister Aleš Zalar je, ko je prevzel funkcijo, dejal, da bi za razrešitev »morali obstajati zakoniti razlogi in jaz jih ne vidim. Dokler generalna državna tožilka dela po predpisih, dotlej mora uživati podporo.« Dobro leto kasneje so razmere povsem drugačne.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10
Drago Kos: »Tožilstvo nekaterih zadev sploh ne procesira, ampak samo arhivira.«
Nekdanji kriminalist in aktualni predsednik protikorupcijske komisije je pred dnevi kot največji problem v Sloveniji ta hip izpostavil razmere na tožilstvu. Zdaj pojasnjuje, v čem ali v kom je največji problem in zakaj.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Politika
Zaščitne novinarske določbe veljajo!
Višje sodišče je razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča v zadevi Grah proti Delu v vseh bistvenih delih in zadevo vrnilo v novo sojenje. Hkrati je sodnico Slavico Kirn, ki bo v zadevi morala odločiti še enkrat, podučilo o pravilnem razumevanju nekaterih osnov delovnega prava in zapovedalo spoštovanje zaščitnih določb v novinarstvu, ki jih vsebuje zakon o medijih.
-
Policijska država? Ne, tožilska država!
Pred dnevi je z mesta vodje specializiranega oddelka za pregon policistov in drugih oseb s policijskimi pooblastili odstopila višja tožilka Branka Zobec Hrastar, in sicer v protest proti zlorabi tožilskih policistov za obračunavanje s policijo. Specializirani oddelek vrhovnega tožilstva, ki poveljuje 11 tožilskim policistom, je pred tremi leti, s soglasjem notranjega ministrstva pod vodstvom Dragutina Mateja, po...
-
18. 2. 2010 | Mladina 7
Dr. Ciril Ribičič, bivši ustavni sodnik in profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani
Ciril Ribičič je tisti bivši ustavni sodnik, ki mu je desnica najbolj očitala političnost, hkrati pa je bil v tem času verjetno najglasnejši in najbolj konsistenten zagovornik človekovih pravic na ustavnem sodišču. Med devetletnim mandatom je napisal več kot sto ločenih mnenj, zdaj pa piše knjigo o največjih razočaranjih in najpogumnejših odločitvah ustavnega sodišča v tem času, ki bo izšla v zbirki Koda Študentske založbe.
-
Pozabljeni samostojnost in neodvisnost
Pred dnevi se je tožilsko društvo zavzelo za črtanje določbe državnotožilskega reda, ki tožilskim šefom omogoča pritisk na posameznega tožilca v posebej pomembnih konkretnih zadevah. In sicer zato, ker »določba, ki predvideva sopodpis vodje tožilstva ali od njega pooblaščenega tožilca, ne omogoča popolne neodvisnosti tožilcev«. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar, ki nasprotno ministrstvu...
-
21. 1. 2010 | Mladina 3
Nekdanji tožilci nimajo dvomov
Vsak tožilec v Sloveniji je po zakonu in ustavi samostojen in neodvisen pri sprejemanju odločitev o tem, ali bo preganjal domnevnega storilca ali ne in kako. Pravosodni nadzor na okrožnem državnem tožilstvu pa je odkril, da so tožilci najmanj samostojni prav, ko bi morali biti najbolj, pri reševanju t. i. posebej pomembnih zadev. Vodje okrožnih tožilstev, ne samo ljubljanskega, tožilce silijo v spreminjanje že...
-
14. 1. 2010 | Mladina 2
Domačijski način dela na ljubljanskem tožilstvu
Pravosodni nadzor, ki ga je na ljubljanskem okrožnem tožilstvu odredil pravosodni minister Aleš Zalar, je razkril, da tožilci vendarle niso tako samostojni, kot trdi generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Minister zagotavlja, da bo z obveznimi navodili in novelo tožilske zakonodaje tožilcem vrnil samostojnost, ki jim jo zagotavlja ustava. Morebitna menjava na čelu tožilstva bo zgolj bonus.
-
17. 12. 2009 | Mladina 50
Spolna zloraba ne preneha, če se je ne prijavi
Katja Bašič je predsednica Združenja proti spolnemu zlorabljanju, ki v dveh majhnih podstrešnih sobah zbira informacije o spolnih zlorabah, pomaga žrtvam in prijaviteljem spolnih zlorab in včasih tudi piše kazenske ovadbe. Z njo smo govorili o problematiki teh kaznivih dejanj in o zgodbah, s katerimi se terapevti združenja srečujejo iz dneva v dan, čeprav je za kaznivo dejanje spolne zlorabe obsojen le tu in tam kak storilec.
