Peter Petrovčič
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Politika
Diskriminacija se najbolj poveča v času krize. Poveča se diskriminacija najbolj diskriminiranih družbenih skupin, diskriminirane so tudi nekatere dotlej nediskriminirane skupine. Manj je človekovih pravic, več je neenakosti, vse to pač stane. To se danes lepo vidi tudi v Sloveniji. Povečana diskriminacija pa s seboj prinese potrebe po odločnem boju z njo. Tako je slovenska vlada v začetku letošnjega leta napovedovala nadomestitev finančno in kadrovsko podhranjenega urada za enake možnosti in še bolj podhranjenega zagovornika načela enakosti z neodvisno institucijo za boj proti diskriminaciji.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Politika
Korupciji sta dve. Katera je prava?
Nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal oziroma njeni podrejeni na ministrstvu so pri najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad ravnali koruptivno, pred kazenskim sodiščem pa za kazniva dejanja s področja korupcije ni bil obsojen nobeden od njih. A Kresalova je zgolj zadnja v vrsti „koruptivnih“ funkcionarjev. Komisija za preprečevanje korupcije je v zadnjih letih med koruptivne uvrstila celo vrsto ministrov, poslancev, državnih sekretarjev in županov in tudi ti za ta dejanja niso bili obsojeni pred sodiščem. Ima to sploh kak smisel? Zakaj se definiciji korupcije po zakonu o preprečevanju korupcije in po kazenskem zakoniku ne ujemata? Zakaj imamo nedolžne funkcionarje, ki veljajo za koruptivne? Ali zakaj imamo koruptivne funkcionarje, ki se svobodno sprehajajo po svetu in še naprej opravljajo javne funkcije?
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Politika
Najvestnejša izmed članic stranke SDS se pridno giba med množico. Zbira prijave za pot v Ljubljano, na shod pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. V podporo svojemu šefu, predsedniku stranke Janezu Janši ... Tako je bilo na enem izmed predvolilnih druženj podpornikov SDS na Štajerskem, morda pa podobno tudi v številnih drugih lokalnih okoljih SDS po Sloveniji.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Politika
Kralji nadomestil: Ne Virant, Šturm in Jambrek!
Državljansko listo Gregorja Viranta je podprl tudi prvi predsednik ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek. Virant je polovico tega, kar je dobil zaradi neupravičenega prejemanja nadomestila za brezposelnost, vrnil, Jambrek pač ne. Jambrekov paradoks je morda celo večji od Virantovega.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Politika
Formalistična država in površna stranka
»Iskreno se opravičujemo za napako, še posebej našim odličnim kandidatkam in kandidatom. Časovnega stroja ni. Kdor dela, tudi greši, še vedno pa je bolje, da greši kot manipulira,« so se v stranki za Trajnostni razvoj Slovenije (TRS) odzvali na odločitev vrhovnega sodišča, da ne ugodi njihovi pritožbi zoper sklep državne volilne komisije, s katerim jim je ta prepovedala kandidirati v volilni enoti Ljubljana center. TRS, ki mu je v javnomnenjskih anketah najprej kazalo dobro, je zdaj v veliki skupini strank in list, ki se bodo v najboljšem primeru borile za prestop parlamentarnega praga. Da ne bo mogel kandidirati v volilni enoti, kjer bi dobil veliko, če ne največ glasov, mu v tem boju ne bo pomagalo.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Politika
Predvolilna dirka je v polnem razmahu in stranke so maksimalno angažirane za pridobivanje volivcev. Vprašanje pa je, kako daleč so posamezne izmed njih pripravljene iti. Mariborska SDS recimo že dlje hodi po robu zakonitosti predvolilne tekme. Prejšnji teden si je prisvojila dobrodelno prireditev za male živali iz mariborskega zavetišča, zdaj pa še mestne javne površine, točneje mostove in nadvoze.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Družba
Še ta mesec naj bi država končno objavila razpis za sofinanciranje infrastrukture v romskih naseljih. A s takšnimi pogoji, da se nanj ne bi mogla prijaviti tako rekoč nobena občina, ki si želi urejanja bivalnih razmer za svoje občane romske narodnosti. Poleg Foruma romskih svetnikov pod vodstvom Darka Rudaša pogojem ostro nasprotujejo tudi občine, ki so v preteklih letih že dobile ta namenski državni denar.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Politika
Slovenska rimskokatoliška cerkev se je tudi pred temi volitvami vključila v volilno bitko. Pozvala je k čim večji udeležbi na volitvah, ni pa pozvala h glasovanju za točno določeno politično opcijo ali točno določene stranke. Vsaj formalno ne, dejansko pač. Po besedah Ivana Štuheca se namreč da iz poziva cerkve točno razbrati, »katero politično opcijo lahko volivec z mirno vestjo podpre in katere ne«.
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Politika
Državni svet in druge nepotrebne institucije
»Z ustreznimi ustavnimi in zakonskimi spremembami bomo ukinili nepotrebne institucije kot denimo državni svet. Ukinili bomo tudi vrsto nepotrebnih uradov in agencij,« je ena izmed petih zavez za boljši politični sistem Državljanske liste Gregorja Viranta. In Virant ni edini, ki je v predvolilnem času to napovedal. Stranke in liste kar tekmujejo v napovedih, kdo bo ukinil več ožje države. Predsednik SLS Radovan Žerjav je pred dnevi napovedal razpustitev vseh državnih institucij, ki niso nujne za gospodarsko rast. Ko bo ta dosežena, bi jih počasi, po potrebi, ponovno ustanavljal ...
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Politika
V nedeljo dopoldan sta se pred Mercatorjevim centrom v Teznem v Mariboru odvila dobrodelni koncert in modna revija za male živali. Zbirali so denar in hrano za pse in mačke v prenatrpanem in finančno podhranjenem mariborskem zavetišču za male živali. Plemenit namen; poleg tega so zbrali tudi nekaj denarja in hrane. In kaj je tu spornega? Da so bili donatorji in organizatorji prevarani, ker so nevede prispevali k predvolilni kampanji SDS.
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Politika
Po visokih uvrstitvah Slovenije na uglednih mednarodnih lestvicah prejšnji teden tudi tokrat dobre novice iz mednarodne javnosti. Vsaj načelno. Potem ko je Slovenija letos zadržala visoko 21. mesto na lestvici stopnje človekovega razvoja Združenih narodov in se v raziskavi ameriške univerze Harvard uvrstila na 10. mesto ekonomsko najbolj kompleksnih držav, zdaj napredek Slovenije v svojem poročilu o stanju manjšin izpostavlja še Svet Evrope. A zelo majhen napredek.
-
4. 11. 2011 | Mladina 44 | Politika
Čeprav so ustavni sodniki ob prepovedi Titove ceste v Ljubljani hiteli zagotavljati, da njihova odločitev še ne pomeni, da bi se morala preimenovati tudi krajevna imena iz časov prejšnjega sistema, jim ne gre verjeti, da se niso zavedali posledic svojega ravnanja. Da torej prepoved Titove ceste ne bo nič v primerjavi s tem, kar bo sledilo. Začelo se je v Trebnjem, kjer NSi in tej stranki prijateljski župan predlagata preimenovanje Kidričeve ulice v Ulico Alojzija Šuštarja.
-
4. 11. 2011 | Mladina 44 | Politika
Visok gospodarski in človekov razvoj?
Navkljub ustvarjanju strahu (tudi za potrebe predvolilnega boja) o bližajočem se bankrotu Slovenije po grškem scenariju, padcu družbenega standarda in posledičnih nemirih, je Slovenija tudi v lanskem letu zadržala visoko mesto na lestvici stopnje človekovega razvoja. Med 187 državami ostaja na 21. mestu.
-
28. 10. 2011 | Mladina 43 | Politika
Poslanec SDS in predsednik parlamentarnega odbora za notranjo politiko Vinko Gorenak je na blogu objavil svoj govor v evropskem parlamentu, v katerem je dokazoval, da v Sloveniji oblast iz ozadja krojijo »pripadniki nekdanje komunistične partije«. In sicer zato, je govor končal Gorenak, ker je »Slovenija edina izmed nekdanjih komunističnih držav, članic EU, ki ni izvedla nikakršne oblike lustracije«.
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Politika
Usposobljene frizerke in neusposobljeni pravni svetovalci?
Odvetniki
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Družba
Državni zapor v zasebni nepremičnini
Lani ob tem času je direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič napovedal, da je še najrealnejša širitev zaporskih kapacitet v javno-zasebnem partnerstvu. Ob odprtju prenovljenega zaporskega bloka na Dobu pa je to zdaj ponovil še odhajajoči minister za pravosodje Aleš Zalar. Vendar napoved še ne pomeni zasebnih zaporov, kot jih poznajo v ZDA, kjer zasebna podjetja v tej panogi ustvarjajo večdesetmilijonske letne dobičke. Kljub temu se ob takšnih projektih vendarle odpirajo nekatera vprašanja.
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Politika
Prekinitev najtransparentnejšega vojaškega posla?
»Naslednji ekipi bi svetovala, da je bolj modro sporazumno prekiniti pogodbo kot graditi nove zmogljivosti na podlagi stare,« je ministrica za obrambo Ljubica Jelušič položila na srce bodoči vladni ekipi. In to po tem, ko je tri leta na čelu obrambnega ministrstva zavračala vse argumente, ki so govorili v prid čimprejšnje prekinitve pogodbe, in vztrajala na stališču prejšnje vlade, da je šlo za dober posel.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Politika
Razpravo o odpravi trajnega sodniškega mandata je pred dnevi obudila SLS, ki je to temo ob predstavitvi programa za prihodnja štiri leta poudarila kot eno izmed prednostnih. Gre za temo, o kateri se govori že več kot desetletje. Po navadi je šlo za jezne izpade politikov, nezadovoljnih z odločitvijo sodišča v njihovih lastnih konkretnih primerih. Tokrat je prvič zelo jasno del volilnega programa, koalicija za odpravo trajnega mandata pa je s tem postala številnejša in močna kot že dolgo ne.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Politika
Ko je poslanec Zaresa Franci Kek enega za drugim nabiral poslanske glasove za uvedbo nezdružljivosti poslanske funkcije z župansko in nekaterimi drugimi, se župani poslanci, župani s poslanskimi apetiti in parlamentarne stranke gotovo niso zavedali usodnosti predlaganih sprememb.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Politika
”Da ni bila vložena pravnomočna obtožnica”
Slovenija je država, ki zagotavlja razmeroma visoke standarde varovanja človekovih pravic. Na to so se sklicevali tudi odvetniki obtožencev v zadevi Patria, ko so predlagali izločitev finskih dokazov. Res je, to drži. Slovenija določa številne posebne kazenskopravne pogoje za pridobitev državne službe in za napredovanje znotraj te. Za politike, torej najvišje in najodgovornejše funkcionarje, veljajo precej milejši pogoji glede predkaznovanosti ali pa dodatnih pogojev zanje sploh ni.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Politika
Pred dnevi je Akademsko društvo Pravnik pripravilo okroglo mizo »Zadeva Patria: Pravna država na preizkušnji«. Gostje na okrogli mizi so se strinjali, da ima Janez Janša pravico do poštenega sojenja, in sodeči sodnici (takrat se je še odločala o zahtevi za izločitev dokazov) sporočili, da so finski dokazi uporabljivi le, če niso bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic. Jezik je bil sočen, publika pa enoglasno navdušena. No, z eno izjemo.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Politika
Slovenija je bila prejšnji teden po dolgem času spet obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Tudi tokrat je sodišče ugotovilo kršitev 6. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, vendar razlog ni v kršitvi pravice do sojenja v razumnem roku, pač pa v kršitvi pravice do poštenega sojenja. In gre za primer, ki bi utegnil razkriti sistemske napake v številnih, predvsem skrajšanih in poenostavljenih postopkih pred sodiščem.
