Peter Petrovčič
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Prve žrtve na Ljubljanskem barju
Mesec dni je mimo, odkar se je na območju Ljubljanskega barja začel križarski pohod na invazivne tujerodne glodavce, nutrije, z namenom eksterminacije oziroma odvzema celotne populacije iz naravnega okolja. Doslej naj bi bilo odlovljenih okoli 50 nutrij, odlov pa se izvaja v skladu s stališči stroke najbolj humano metodo nastavljanja pasti, t. i. živolovk, in kasnejšim streljanjem živali v glavo.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Politika
»Plin uporabljajte, plon, še enkrat, plin!« »Razganjat množico, takoj še naprej razganjat množico!« »Dej, nej mečejo plinska sredstva!« »Razženite z uporabo palic in vseh dovoljenih prisilnih sredstev!« »Delamo, zdaj jih not vozmo kr enga za drugim. To, kar ostane, bomo vse odpelal, ni popisovanja.« Takšni so bili ukazi, izrečeni prek policijskih radijskih zvez, v času množičnejših protivladnih protestov poleti in jeseni 2021. To so bili časi, ko je policija na enem samem javnem shodu pred točno dvema letoma med protestnike izstrelila 300 plinskih nabojev, odvrgla 117 plinskih ročnih bomb in izstrelila celo 17 gumijastih nabojev.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
Strokovno nasprotovanje dodatni skrbi za dobrobit živali
Vse odkar se je spomladi začelo govoriti o noveli zakona o zaščiti živali, novosti spremljajo očitki in kritike stroke. Ker zakon nedvomno prinaša varovanje dobrobiti živali na več področjih, nasprotovanje pričakovano prihaja iz interesnih krogov, odgovornih za ohranjanje stanja precejšnje brezpravnosti živali. Med kritiki povečevanja skrbi za dobrobit živali so v prvi vrsti kmetje in veterinarji. Slednji so zakonu že napovedali ustavno presojo. O čem naj bi torej odločali ustavni sodnice in sodniki?
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Politika
Vožnja pod vplivom alkohola in odstop
Generalnega državnega tožilca Draga Šketo, ki je bil v ponovni šestletni mandat imenovan letos spomladi, so v soboto ponoči v domačem Mariboru ustavili policisti in ugotovili, da vozi pod vplivom alkohola. Šketa je potem v ponedeljek prišel v Ljubljano v službo le še zato, da je javnost obvestil, da je odstopil s položaja, in za svojo odločitev požel precejšnje odobravanje.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Politika
Policija zanemarja volivce SDS ali ti po nepotrebnem ustvarjajo izredne razmere?
Pred dnevi smo bili ponovno priča ustanovitvi vaške straže, le da tokrat ne gre za »obrambo« pred begunci na meji ali pred katero drugo, recimo romsko manjšino. Vodja v Ivančni Gorici ustanovljene vaške straže Darko Perko je pojasnil, da so se vaščani združili, da bi organizirali nočne straže zaradi vlomov v cerkve, stanovanjske in poslovne objekte in na gradbišča, ter takoj zavrnil domnevo, da bi med storilci prednjačili Romi, ki so na splošno na Dolenjskem vedno prvi »krivi« za vse.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Politika
Oddelek za tujce ljubljanske upravne enote skrbi za daleč največji delež birokratskih opravil, ki jih imajo tujci v Sloveniji, in je nekakšen simptom odnosa slovenske države do tujcev iz tretjih držav, torej iz držav zunaj EU. Danes je na oddelku za tujce zaposlenih najmanj ljudi v zadnjih petih letih. Manj ljudi opravi manj dela – toliko manj, da se zaostanki štejejo v več deset tisoč zadevah.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Družba
Skavtskih organizacij se je prijel zlovešč sloves, ko so se v devetdesetih letih in desetletjih, ki so sledila, začele razkrivati razsežnosti spolnih zlorab v največji in najbolj znani tovrstni (sicer izključno krščanski) organizaciji Boy Scouts of America, kjer je bilo v pol stoletja zlorabljenih več kot 12 tisoč otrok. Pred dnevi je bil razkrit domnevno prvi tovrstni primer v največji slovenski skavtski organizaciji, (laični) Zvezi tabornikov Slovenije. A ameriška skavtska organizacija se je dolga desetletja na vse mogoče napačne načine trudila, da bi težava utonila v pozabo, odziv slovenskih tabornikov pa je bil prav nasproten. Pravzaprav bi se iz odziva in ravnanja v zvezi s sumom spolnih zlorab v tej prostovoljski organizaciji lahko marsikaj naučile premnoge slovenske organizacije in institucije, z visokošolskimi zavodi in katoliško cerkvijo na čelu.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba
Evropsko sodišče za človekove pravice je nekdanjemu ministru v časih vlad rajnke LDS in gospodarstveniku Igorju Bavčarju prisodilo 16 tisoč evrov odškodnine, ker mu je bila v Sloveniji kršena domneva nedolžnosti.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Politika
Razsvetljeni premier in temačna notranja politika
Vlada je prejšnji četrtek za generalnega direktorja policije imenovala Senada Jušića. Gre za kariernega policista, ki pa se otepa številnih očitkov o hoji po robu zakona med večdesetletno policijsko kariero in tudi očitka, da ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na ta položaj. O tem je dolgo odločala posebna komisija uradniškega sveta in na koncu prišla do sklepa, da novi prvi mož izpolnjuje pogoj osmih let vodstvenih izkušenj, čeprav v karieri v policiji ni vodil niti ene same enote. V letu dni smo tako opazovali preobrazbo politike Roberta Goloba na področju notranjih zadev, policijske represije in migracij, pa tudi odnosa do tujcev, glede katerih je v času pred volitvami obljubljal demokratični napredek.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Politika
Sistemska ksenofobija / Šikaniranje tujih študentov
Odnos Slovenije do tujcev – govorimo predvsem o neželenih tujcih, kot so nižje kvalificirani delavci z Balkana ter begunci in migranti iz Afrike in z Bližnjega vzhoda – je pregovorno slab. Gre za dolgoletno tradicijo, ki bi jo lahko označili za sistemski rasizem, za ksenofobijo. Omenjenim tujcem država na vsakem koraku otežuje ali onemogoča bivanje, čeprav jih želi izkoriščati kot poceni delovno silo.
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Politika
Država protestniku odrekla odškodnino za protizakonito pridržanje
Maja 2020 je skupinica protestnikov pripravila miren protest pred ministrstvom za okolje in prostor, ki ga je tedaj vodil Andrej Vizjak. Policija pa jih je pod pretvezo, da nočejo pokazati osebnih dokumentov, fizično odnesla, jih odpeljala na policijsko postajo in tam zadrževala več ur. Šlo je za protipravni odvzem prostosti in protipravni odvzem svobode gibanja, za katerega se je odločil represivni organ, o tem ne bi smelo biti niti najmanjšega dvoma.
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Družba
Donosno krmljenje divjih živali
Divje živali se v Sloveniji delijo na zavarovane in nezavarovane. Slednje so tako razširjene, populacije pa tako vitalne, da ne potrebujejo posebne zaščite in da jih je večinoma v naravnem okolju celo preveč. Zato se jim reče tudi lovne vrste. Populacije teh živali so tako velike, da zahtevajo konstanten odstrel, da ne bi povzročale škode v kmetijstvu in v naravnem okolju. A mala javna skrivnost je, da so te populacije živali tako velike zato, ker jih lovci intenzivno krmijo. Pa ne le nezavarovane, med krmljenimi je tudi zavarovani medved. Krmljenje je torej tisto, ki prispeva k »ohranjanju stabilnih populacij«, kot temu rečejo sami lovci.
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Politika
Ko je Komisija za preprečevanje korupcije napovedala skupno izjavo predsednika Roberta Šumija in predsednika Kluba slovenskih podjetnikov Joca Pečečnika »o poslovanju z državo brez podkupovanja«, je bilo to najprej videti kot slaba šala. Ko pa je Pečečnik skupaj s Šumijem stopil pred kamere v prostorih Komisije za preprečevanje korupcije, ni bilo nič več smešno. Tudi če odmislimo Pečečnika samega, je neprimerno, da Komisija za preprečevanje korupcije sklepa etične dogovore s predstavniki gospodarstva oziroma z enim izmed interesnih združenj na tem področju. Gospodarstveniki, kapitalisti, če želite, so poleg nosilcev politične moči integralni, nujni del korupcije in s tem so ali pa bi vsaj morali biti tisti, na katere je protikorupcijska komisija najbolj pozorna.
-
Peter Petrovčič | foto: Borut Krajnc
1. 9. 2023 | Mladina 35 | Družba
Dr. Melanie Joy / »Vaš odziv na pasji hamburger je vaš avtentični odziv«
Ste se kdaj vprašali, zakaj bi se nam gnusilo, če bi morali jesti zlate prinašalce, ne gnusi pa se nam, ko jemo pujse ali krave? Ali pa kako lahko protestiramo proti mučenju živali in hkrati jemo burger ali zrezek? Ti dve in druga težka vprašanja si je že v mladosti začela postavljati psihologinja Melanie Joy, ki v svojih knjigah ponuja tudi odgovore. Identificirala je sistem, ideologijo, kot temu pravi sama, ki ljudem omogoča prehranjevanje z živalmi, čeprav globoko v sebi vedo, da je to moralno vprašljivo početje in da s seboj nosi številne negativne posledice za človeka, človeštvo in planet. To ideologijo je poimenovala karnizem. O vsem tem je Melanie Joy spregovorila na predstavitvi svoje knjižne uspešnice Zakaj ljubimo pse, jemo pujse in nosimo krave, ki je zdaj izšla tudi v slovenščini, in v pogovoru za Mladino.
-
1. 9. 2023 | Mladina 35 | Politika
Migrantske počitnice v Veliki Kladuši?
Petnajstega avgusta 2019 – tedaj je tako kot danes položaj notranjega ministra zasedal Boštjan Poklukar – je policija ob slovensko-hrvaški meji v Beli krajini prijela kamerunskega državljana Appolina Nano Mepo in ga naslednje jutro tako kot na deset tisoče drugih nezaželenih tujcev prisilno vrnila na Hrvaško, ta pa kakopak potem v Bosno in Hercegovino. Gre za človeka, ki so mu bile kršene človekove pravice? Če da, bi bilo pravično, da bi bil deležen poprave krivic in odškodnine? Odgovor na prvo vprašanje je pritrdilen, saj so to ugotovila najvišja slovenska sodišča. Odgovor na drugo pa, žal, nikalen, utemeljitev državnega odvetništva pa grozljiva.
-
1. 9. 2023 | Mladina 35 | Družba
Britanski judovski časnik Jewish Chronicle je pred dnevi objavil neprijetno novico, da vedno več judovskih organizacij poziva Evropsko sodišče za človekove pravice, naj ponovno preuči zadeve, ki so bile pomembne za judovsko skupnost in je pri njih sodeloval nekdanji slovenski evropski sodnik Boštjan M. Zupančič. Ta je v kar 17-letni karieri evropskega sodnika res sodeloval v več tovrstnih zadevah. Pozivi sodišču so posledica skrajno antisemitske drže, ki jo Zupančič zadnja leta razširja predvsem prek družabnih omrežij.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Politika
Ko je premier Robert Golob na čelu notranjega ministrstva Tatjano Bobnar zamenjal z Boštjanom Poklukarjem, ta pa na čelu policije Boštjana Lindava s Senadom Jušićem, so se pojavili dvomi, ali novi prvi policist izpolnjuje formalne pogoje za vodenje policije, sploh če bi bil imenovan za polni mandat. Jušić se je kljub temu prijavil na razpis za generalnega direktorja policije, ki pa se vleče že poltretji mesec. In dlje ko je v soju žarometov, bolj se kopičijo očitki o njegovem tako ali drugače neprofesionalnem ali celo nezakonitem ravnanju.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Družba
Discipliniranje narodne manjšine
Oktobra lani je skupina županj in županov 11 dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin na državni zbor naslovila pobudo za spremembe več zakonov za potrebe urejanja romske problematike. Ker ni bilo pravega odziva, pravijo, so predlagane spremembe v zakonodajni postopek vložili kar sami, s podpisi volivcev. Trdijo, da jim gre »za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij«, a v resnici gre za nesistemske parcialne spremembe, namenjene romski skupnosti, katerih rdeča nit je dodatno pogojevanje, omejevanje in jemanje pravic. Seveda z namenom »izboljšanja položaja romskih otrok«.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Družba
Mirovni inštitut se je pred dnevi obrnil na slovenski politični vrh, naj od ukrajinskih oblasti zahteva »opustitev pregona Jurija Šeljaženka in prepreči nevaren poskus kriminalizacije mirovnih idej«. Šeljaženko je ukrajinski profesor prava, raziskovalec in mirovni aktivist ter zunanji sodelavec Mirovnega inštituta, ki mu v Ukrajini grozi petletna zaporna kazen, ker so tamkajšnje oblasti v njegovih prizadevanjih za mir prepoznale »opravičevanje ruske agresije«.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Družba
Rasizem kot operativna metoda dela
Te dni ob italijansko-slovenski meji poteka tradicionalni čezmejni Festival src, ki vsako leto v italijanska Humin in Čento ter v slovenski Bovec pripelje folklorne skupine z vseh koncev »eksotičnega« tako imenovanega tretjega sveta. Pred petimi leti je tam nastopila tudi skupina 25 kubanskih plesalk in plesalcev, ki pa jih je med sprehodom po bovških ulicah zmotila slovenska policija, jih odpeljala na policijsko postajo in jim izrekla po 500 evrov kazni, ker so osebne dokumente pozabili v sosednji italijanski Čenti, ter jih dolge ure zadrževala še po tem, ko je organizator festivala dokumente že dostavil na policijo. Skupina plesalk in plesalcev, ki so nekoliko temnejše polti od povprečnega prebivalca Bovca, je potem v tem slovenskem severnoprimorskem mestecu z enourno zamudo vseeno navdušila obiskovalce.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Politika
Nekaj neprijetnih resnic o slovenskem zaporskem sistemu
Poletje je v Sloveniji navadno tudi čas za (vsaj kratek) razmislek o stanju stvari v zaporih. Navsezadnje je to čas, ko v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij predstavijo letno poročilo, to pa se po navadi časovno ujema z osveženimi podatki Sveta Evrope o stanju v zaporih v državah članicah. In v teh dokumentih je nekaj iz leta v leto bolj skrb zbujajočih podatkov.
-
11. 8. 2023 | Mladina 32 | Družba
Nenaravni lov v naravnem okolju
V Sloveniji je bil 23. februarja 2021 potrjen prvi primer okužbe z južnoafriškim sevom novega koronavirusa, na podlagi tega pa je tedanja vlada odredila ponovno popolno desetdnevno zaprtje države ter prepovedala vstop vanjo in celo izstop iz nje. Omenjeno različico koronavirusa je prinesel nevrokirurg Matjaž Voršič, ko se je vrnil z lovskega safarija v Namibiji. Kritik in zgražanja zdravnik ni bil deležen le zaradi neodgovorne poti na epidemiološko tvegano območje, pač pa tudi zaradi namena potovanja – lova na eksotične živali, ki dandanes vedno bolj velja za zavržno obliko razvedrila. V čem je lov na medvede, volkove, jelene in divje prašiče v Sloveniji tako drugačen od lova na krokodile, antilope in velike mačke v Afriki, da je družbeno povsem sprejemljiv?
-
11. 8. 2023 | Mladina 32 | Družba
Zakonodaja, slovenska morda še posebej, je zbirka pravnih pravil, ki jih zaradi številnosti zakonov ter zakonskih sprememb ni mogoče v celoti poznati, kaj šele razumeti. To velja tudi za zelo ozko področje najosnovnejših človekovih pravic – tistih, ki se nanašajo na vsakdanje življenje, zaradi česar pogosto ne bi škodilo, če bi jih poznali malo bolje. Temu je namenjen Vodnik po človekovih pravicah, katerega osnovni namen je poljudno, vsakomur razumljivo predstaviti posamezno pravno področje in posamezne pravice.
-
Peter Petrovčič | foto: Luka Dakskobler
4. 8. 2023 | Mladina 31 | Družba
Dr. Ana Kerševan / »Vlaganje tožb zoper protestnike je bilo nedopustno«
Državno odvetništvo zastopa Slovenijo pred domačimi in mednarodnimi sodišči. Včasih je to zelo nehvaležno delo. »Varovali« so interese države pred izbrisanimi, po nareku vlade Janeza Janše so preganjali protivladne protestnike. O tem, o pritiskih predvsem prejšnje vlade na njihovo delo in sam obstoj, je za Mladino spregovorila generalna državna odvetnica, ki si je prav zato zadala zahtevno nalogo sistemske zaščite samostojnosti in neodvisnosti zdaj vsakokratni vladi povsem podrejenega pravosodnega organa.
-
4. 8. 2023 | Mladina 31 | Družba
Nutrije / Eksterminacija preložena
S 1. avgustom naj bi na Ljubljanskem barju in ob okoliških ljubljanskih vodotokih začele pokati lovske puške, s katerimi naj bi lovci, člani lokalnih lovskih družin, postrelili tu živečo populacijo nutrij. A direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic je ta teden sporočil, da se »operativni del odlova nutrij« prestavlja vsaj za mesec dni oziroma na jesen. Za nič krive ljubljanske nutrije torej še obstaja upanje.
-
4. 8. 2023 | Mladina 31 | Politika
Vlada Janeza Janše skoraj leto dni, točneje deset mesecev in pol, ni imenovala generalnega direktorja policije s polnim mandatom, nato pa je izkoriščala od njene volje odvisne različne vršilce dolžnosti, da so na odgovorne funkcije postavljali represivne in podredljive kadre. Vlada Roberta Goloba polnopravnega direktorja policije ni imenovala že kar 14 mesecev in nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu spremenilo. Tudi vršilec dolžnosti Senad Jušić kadruje. Na odgovorne položaje v policiji, kar je posebej žalostno, postavlja ljudi, ki so dejavno sodelovali pri zlorabi policije v politične namene v času prejšnje vlade.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Politika
Zgolj še ena protitujska vlada
Avtobus s podobo dr. Roberta Goloba in velikim napisom Svoboda po istoimenski politični stranki je 30. marca lani prispel v Belo krajino. Šlo je za predvolilni obisk slab mesec pred parlamentarnimi volitvami, med katerim je Golob s sodelavci kot »prvo simbolno dejanje« nove vlade napovedal odstranitev rezilne žice na slovensko-hrvaški meji, saj njegova stranka svobodo zagotavlja že v imenu, »in žica je tipičen primer nesvobode«. Pred dvema tednoma je vlada Roberta Goloba sprejela mnenje, da je možnost zaprtja meje in prepovedi sprejemanja beguncev, ki jo navaja zakon o tujcih, skladna z ustavo. Ustavno sodišče je namreč primorano o tem ponovno odločati, čeprav je ureditev pred leti že razglasilo za neustavno, saj krši osnovne človekove pravice. Gre pravzaprav za metaforično žico, papirnato in nič manj nevarno ograjo na meji.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Politika
V. d. generalnega direktorja policije Senad Jušić, ki je navkljub pomanjkanju izkušenj in celo navkljub neizpolnjevanju formalnih pogojev z vlado Roberta Goloba dogovorjen za imenovanje v polni mandat, zadnje čase veliko kadruje. Ob marsikateri od njegovih kadrovskih potez so se že dvignile obrvi, saj na najpomembnejše položaje vedno znova napredujejo ali pa se celo vračajo kadri, ki so pod vlado Janeza Janše po njenih navodilih izvajali politično motivirano represijo nad motečimi družbenimi skupinami in posamezniki. Odločil pa se je tudi za kako kadrovsko potezo, ob kateri se številni v policiji po tihem muzajo, zato se dajmo še mi. Imenovanje novega prvega kriminalista je recimo že taka kadrovska poteza.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Družba
Prva leta, potem ko so septembra 1993 severni del območja nekdanje vojašnice na ljubljanski Metelkovi ulici zasedli prvi aktivisti, so ljubljanski starši najstnike poskušali odvrniti od obiska skvota z besedami, da gre za nevarno območje, kjer se zbirajo narkomani, odvisniki in preprodajalci drog. Šlo je za nepoučena ugibanja ali pa načrtne manipulacije, ki niso imele dejanske podlage. Še več, Metelkova je, če ne štejemo občasnih napadov desničarskih skrajnežev ali izjemoma celo zastraševalnih policijskih akcij, sčasoma postala eden izmed najvarnejših krajev za srečevanje različnih skupin ljudi. A danes spet poslušamo skorajda identična opozorila kot pred 30 leti, le da zdaj držijo, saj prihajajo iz ust uporabnikov, obiskovalcev in okoliških prebivalcev.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Svet
Evropski protimigracijski »zidovi«
Ni res, da EU nima izdelanih stališč do migracij in da že dolga leta išče rešitve in se prereka o skupni migracijski politiki. Ta, žal, že obstaja in se je pred dnevi utrdila z dogovorom o omejevanju migracij med Tunizijo in EU, ki naj bi bil zgled za podobne mednarodne oziroma meddržavne dogovore v prihodnje.