Peter Petrovčič
-
Azilna zakonodaja je v nečem povsod po svetu enaka, saj gre za njeno najosnovnejšo lastnost, ki je prvi pogoj za delovanje in sploh obstoj varstva beguncev. Medtem ko teče azilni postopek, s katerim se ugotavlja, ali in v kolikšnem obsegu je posameznik upravičen do statusa begunca, prosilec za zaščito ne more biti deportiran.
-
3. 2. 2023 | Politika
Protivladni protesti / Ovadeni policisti in njihovi policijski šefi
V zvezi z ravnanji policije na protestih v času vlade Janeza Janše je kaznivih dejanja osumljenih 13 policistov (od tega štirje vodstveni delavci v policiji), 63 policistom pa so očitane strokovne nepravilnosti. To je sporočilo, ki sta ga v javnost na tiskovni konferenci podala v.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik, ki po odstopu Tatjane Bobnar začasno vodi notranje ministrstvo.
-
Koliko ovadb si je že nabral Hojs?
Nekdanji notranji minister in podpredsednik SDS Aleš Hojs je po izobrazbi gradbeni inženir. In medtem ko se je ljudstvo med njegovim ministrovanjem zgražalo nad neustavnimi omejitvami človekovih pravic, ki so bile vse po vrsti pripravljene na njegovem ministrstvu, se je ukvarjal predvsem s svojim matičnim področjem. V imenu notranjega ministrstva in s tem v imenu države je sklepal številne nepremičninske posle, od katerih je verjetno najbolj bizarna gradnja podhoda pod Šubičevo ulico, daleč najdražja pa gradnja stolpnice za vsaj 169 milijonov evrov, v kateri naj bi po novem imela prostore vodstvo policije in notranje ministrstvo. Revizija tega projekta je pokazala vrsto nepravilnosti in sume storitve več kaznivih dejanj.
-
Finančna uprava opravlja tajno sledenje
Prikriti preiskovalni ukrepi, med katerimi je tudi tajno sledenje na klasičen način ali z različnimi tehničnimi sredstvi, spadajo med hujše posege v človekove pravice. Po novem, zakon o tem je nedavno sprejel državni zbor, bo lahko finančna uprava na prevozna in prenosna sredstva in tudi na pošiljke same nameščala sledilne naprave oziroma »tehnične pripomočke za zbiranje podatkov o položaju in gibanju blaga«, po domače GPS-naprave. Razlog za to je, piše v obrazložitvi predloga zakona, da »se v praksi kaže potreba po sledenju blagu – pošiljke namreč pogosto zamenjajo prevozno sredstvo, vmes se spremenijo dokumenti in za blagom se izgubi vsaka sled«. Namen namestitve sledilnih naprav pa je, »da se odkrijejo nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov, ki s svojim delovanjem oškodujejo državni proračun in proračun EU«.
-
Pred dnevi so se na pravosodnem ministrstvu posebej pohvalili, da jim je med spreminjanjem kazenskega zakonika vanj uspelo vključiti tudi »zločine iz sovraštva«, sicer bolj znane po angleškem imenu »hate crime«. To pomeni, da bodo storilci kaznivih dejanj, pri katerih je bila nagib za storitev tega dejanja katerakoli osebna okoliščina oškodovanca oziroma žrtve (recimo narodnostna, rasna, verska ali etnična pripadnost oškodovanca, njegov spol, barva polti …), kaznovani strožje.
-
Kar se prijav diskriminacije tiče, danes v Sloveniji izstopata dve skupini ljudi: prva so invalidne osebe, skoraj enako velika skupina ljudi pa trpi diskriminacijo na podlagi narodnosti, rase ali etnične pripadnosti. Diskriminacija pa ni zgolj prazen, novodoben pojem, pač pa pomeni neenako, slabšo obravnavo ljudi v javnosti, v zaposlitvenem postopku, pred državnimi organi, v zdravstvenih in drugih ustanovah, v trgovinah in lokalih … In v tem primeru so slabše obravnavani in s tem diskriminirani ljudje, ki so videti drugače, ki govorijo nekoliko drugače, ki imajo nekoliko drugačno polt …
-
Gospodar sodnih postopkov / Porazi ali zmage Janeza Janše na sodišču?
Težko bi v domači politiki in v širšem evropskem prostoru našli politika, ki bi imel v danem trenutku odprtih toliko zadev pred sodišči kot nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša. Koliko zadev ima odprtih ta čas, ve le sam. Trenutno sta največ pozornosti deležni njegova odškodninska tožba zoper državo zaradi zadeve Patria in kazenska zadeva Trenta, v kateri je obtožen zlorabe položaja.
-
Če ste zdravstveno zavarovani, do zdravnika pa vam ni uspelo priti, obstaja zadoščenje: države se lahko lotite s pravnimi sredstvi. Zahtevate povrnitev škode, zahtevate odškodnino. Če pride do neizpolnjevanja obveznosti, torej obstaja pravno varstvo, saj je ta pravica iztožljiva. A gre tudi v najboljšem primeru za dolgotrajen mukotrpen pravni boj z zdravstvenimi institucijami, upravnimi in sodnimi organi, v katerem je posameznik v neskončno podrejenem položaju. Pomoč v boju s premočno državo in kapitalskimi interesi, kot že velikokrat doslej, prebivalcem Slovenije ponujajo v Pravni mreži za varstvo demokracije.
-
Odškodninske tožbe protestnikov
Na notranjem ministrstvu so pred časom opravili najobsežnejši strokovni nadzor nad delovanjem policije v zgodovini; preverjali so ravnanje policije na najbolj izpostavljenih protivladnih protestih v času prejšnje vlade. Poročilo na kar 161 straneh je zbirka različnih nepravilnosti, pa tudi nesorazmernega in nezakonitega ravnanja policije, katerega posledica so bile kršitve človekovih pravic konkretnih udeležencev protestov. Na prvi pogled se zdi, da gre za primerno podlago za odškodninske tožbe zoper državo.
-
Seveda ni konec sveta, če se predsednica državnega zbora na novega leta dan odpelje na koncert dunajskih filharmonikov, ki je hkrati državniški obisk, z vladnim letalom. In ko zaradi tega završi v javnosti, verjetno res ni razloga, da bi ona ali kdo drug odstopil s položaja. Ima pa vsaka političarka, vsak politik, vsaka politična stranka in vsaka koalicija le določeno in omejeno količino potrpljenja volivcev. Po domače rečeno, število odpustkov ni neskončno. Dolžnost politikov je brez dvoma, da znajo presoditi, kaj je za javnost sprejemljivo in kaj ne, na kaj je javnost občutljiva, kaj tolerira, kaj razume kot nesprejemljivo. Odnos javnosti do nekaterih ravnanj politikov je namreč tudi zgodovinsko pogojen.
-
Romom ne strežemo, hvala za razumevanje
Drugega decembra predlani so trije Romi sedli v enega izmed barov v Černelavcih, nekakšnem predmestju Murske Sobote, ki leži nedaleč od romskega naselja Pušča. To v Sloveniji že dolga leta velja za primer dobre prakse urejanja romskih naselij. Vendar v lokalu niso bili postreženi in so ga morali zapustiti. K njim je pristopila natakarica in jim pojasnila, da Romom, žal, do nadaljnjega ne strežejo, ker se je v lokalu v preteklem tednu med Romi že dvakrat vnel pretep.
-
Ustavno sodišče je v začetku julija lani objavilo pomembni odločitvi, s katerima so izenačili pravice heteroseksualnih in istospolnih parov. Odločili so, da je zakonsko onemogočanje sklenitve zakonske zveze in posvajanje otrok gejem in lezbijkam neustavno, saj ustava teh omejitev ne določa. Zdaj so zadevo dokončno zaključili, saj so zavrnili predlog, da bi o tem vprašanju ljudje odločili na referendumu – ker se diskriminacija, ki jo je odpravilo ustavno sodišče, pač ne more ponovno vzpostaviti na ljudskem glasovanju.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o kazenskem postopku v delu, ki je določal pravno podlago za rabo policijskega prikritega preiskovalnega ukrepa, imenovanega »lovilec IMSI«. Gre za sporno tehnično sredstvo za prestrezanje komunikacije in lokacije mobilnih telefonov, ki ga zakonito policija pravzaprav ni nikoli uporabljala, nezakonito oziroma brez podlage v zakonu pa.
-
6. 1. 2023 | Politika
Poročilo o policijski represiji
Objavljamo celotno, 161 strani dolgo poročilo o ravnanju policije na protivladnih protestih v letih 2020 in 2021. Gre za najobsežnejši nadzor na delom policije v njeni zgodovini, ki ga je naročila zdaj že nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Poročilo vsebuje razkritje nezakonitih ravnanj policije, nezakonitih pridržanj, nezakonitih posegov v človekove pravice, nesorazmerne in nezakonite uporabe prisilnih sredstev, prirejanja in ponarejanja uradnih dokumentov, neprimerne komunikacije med operativnimi štabi in policisti na terenu ...
-
Policijsko nasilje / »Dej nej mečejo plinska sredstva«
Dobro leto je minilo, odkar je policija na protivladnih protestih posredovala tako, da je glavno mesto spremenila v območje spopadov. Pa tudi njeno ravnanje zoper protivladne protestnike nasploh je bilo že na prvi pogled preveč represivno. Prav zato je zdaj že nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar odredila najobsežnejši strokovni nadzor nad delom policije v njeni zgodovini. Predstavljamo poglavitne ugotovitve iz 161 strani dolgega poročila o »izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov«.
-
Polovica izbrisanih je še vedno izbrisana
Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut sta pripravila peticijo in poziv vladi in njenemu predsedniku Robertu Golobu, naj »čim prej pripravita zakonske ukrepe, ki bodo omogočili povrnitev statusa in popravo krivic vsem izbrisanim«. Izbris več deset tisoč večinoma državljanov nekdanjih bratskih republik, ki je največja sistematična kršitev človekovih pravic po osamosvojitvi, se je zgodil leta 1992, poprava krivic pa kakih 20 let kasneje. O čem govorijo nevladniki?
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Novela zakona o RTV Slovenija, ki bi pomenila začetek konca ugrabitve javnega medija, ki jo je izpeljala SDS, je bila v državnem zboru sprejeta pred skoraj pol leta, a je v veljavo stopila šele prejšnjo sredo. Toda prav na ta dan je bila na ustavno sodišče vložena pobuda za presojo ustavnosti tega zakona, ki utegne, če nič drugega, še (vsaj) za nekaj mesecev podaljšati agonijo javnega servisa.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Politika
Od vseh državnih organov največje pretrese v zadnjem obdobju gotovo doživlja policija. Začelo se je z nastopom vlade Janeza Janše, ki se je nesrečno časovno ujemal z epidemijo koronavirusne bolezni. Janševa vlada se je medtem poslovila, epidemija pomirila, policija pa še ni ujela ravnotežja in je še vedno z mislimi pri politiki in s tem daleč od temeljnega poslanstva, ki pravi, da bi morala biti v »službi ljudi«.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Družba
Pred dnevi je v požaru v prikolici za kampiranje, ki je stala med vrtički v Stegnah, umrl Zoran Tešanović, ki je bil leta 1992 skupaj z več kot 25 tisoč ljudmi izbrisan in je čez noč nepovratno izgubil osnovne človekove pravice.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Družba
Črni Kal in Sočerga na slovenski strani ter Buzet in Lupoglav na hrvaški so večji kraji, skozi katere je nekoč vodila glavna pot iz osrednje Slovenije v hrvaško Istro. Tudi danes se po njej v toplejši polovici leta v istrske obmorske kraje valijo kolone evropskih turistov. Mi smo se na to pot odpravili na turoben meglen zimski dan, ki se je prevesil v toplega, deloma oblačnega in brez vetra, ko smo se približali obali. Naš končni cilj je bilo hrvaško pristaniško mesto Reka. Za tujce, ki prihajajo z vzhoda, tokrat ne gre za turiste, je reška železniška postaja eno od postajališč na poti proti zahodu in severu Evrope. Potujejo skozi iste, prej omenjene kraje, le v nasprotni smeri, saj želijo doseči Italijo in druge države na zahodu in severu celine.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Družba
Danes, ko se svet utaplja v plastiki in je evropski parlament prepovedal prodajo nenujnih plastičnih izdelkov, bi lahko rabo napihljivih plastičnih navijaških palic za enkratno uporabo razumeli kot norčevanje iz prizadevanj za čistejše okolje. Gre za nepotreben plastični izdelek, ki ne le da ni nujen, potreben ali koristen, lahko bi ga (še posebej zaradi kratkotrajne uporabnosti) uvrstili med plastične izdelke, ki imajo tako malo uporabnih lastnosti, da jih zlahka označimo za smeti.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Politika
Zakaj je Tatjana Bobnar morala zapustiti vlado?
Februarja 2020 je Janez Janša že uspešno vodil koalicijska pogajanja s SMC in DeSUS ter z njimi tudi preprečil predčasne volitve in se zavihtel na oblast. Tatjana Bobnar je bila takrat generalna direktorica policije. Osemnajstega februarja dopoldne pa je kot prva policistka v državi dobila uradni obisk treh poslancev: iz SDS sta prišla Žan Mahnič in Zvone Černač, poleg njiju pa še poslanec DeSUS Branko Simonovič. Ti so kot člani parlamentarne komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami nenapovedano vstopili v prostore Generalne policijske uprave na Litostrojski ulici v Ljubljani. Mahnič je ob prihodu Bobnarjevi dejal, naj »pomisli na svojo prihodnost«, če ne bo sodelovala, saj je njen položaj v rokah (prihajajoče) vlade.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Politika
Vrhovna sodnica Barbara Zobec izločena iz odločanja o Janezu Janši
Da sta vrhovna sodnika, zakonca Jan in Barbara Zobec, politično jasno profilirana in da sta privrženca Janeza Janše, niti sama ne skrivata. Zdaj je temu posredno, a uradno pritrdil tudi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ko je Zobčevo izločil iz odločanja o zadevi, povezani z Janšo.
-
8. 12. 2022 | Politika
Policistovo poročilo o političnih pritiskih
Pred dnevi je premier Robert Golob od prvega moža policije Boštjana Lindava zahteval pojasnila o morebitnih političnih pritiskih nanj in na policijo. Dobil je tako poročilo notranje ministrice kot v. d. generalnega direktorja policije.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Prihajajo, ker smo jih povabili?
Glavni očitek interpelacije zoper ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar je bil, da je odgovorna za povečan pritisk migrantov na slovensko južno mejo. »Danes bomo v SDS soglasno podprli interpelacijo zoper ministrico Bobnarjevo, zato ker ne spoštuje zakonov, kar se je izkazalo tudi danes, zato ker je zavajala javnost v zvezi z ograjami na južni meji, zato ker ne najde ustreznih odgovorov na čedalje večji val, ki ga je izzvala sama z začetkom podiranja ograje, s tem napačnim signalom, ki je šel do ilegalnih migrantov,« je 14. novembra v zaključni besedi v državnem zboru dejal prvopodpisnik interpelacije, poslanec SDS Branko Grims. V politiki se izreče marsikaj. A vsaj akt interpelacije, predčasnega odpoklica, odstavitve najvišjih vladnih funkcionarjev, naj bi vseboval čim resničnejše očitke o kršitvah zakonodaje in ustave. Podatek, da je zadnje mesece prosilcev za azil dejansko več, recimo drži. Pa drži tudi naglavni greh iz interpelacije, na prvi pogled povsem logičen očitek, da več migrantov prihaja v Slovenijo, ker je nova vlada dajala znamenja, da se bodo njihove osnovne pravice tu po novem bolj spoštovale kot v preteklosti?
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Prejšnji teden je ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami potekala Nacionalna konferenca o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami, na kateri so sodelovali najvišji predstavnice in predstavniki oblasti. Med njimi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je napovedala uzakonitev novosti, s katero bi pomembno prispevali k zaščiti žensk, žrtev nasilja.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
»Tudi če zakon podpre večina, ki bo prišla na referendum, ne bo prav nobene škode. Zakon, tak, kot je, namreč ne more prestati ustavnosodne presoje v nobeni vsaj malo normalni ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanju minimalnih standardov evropskega ustavnega prava, kot jih je v svoji večdesetletni sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice,« je prejšnji teden v časniku Finance o novem zakonu o RTV Slovenija zapisal dr. Matej Avbelj.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Padla še ena ovadba, ki jo je zoper Muženiča zahtevala SDS
Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič ima na hrbtu že dolga leta tarčo, puščice vanjo pa streljajo predvsem iz SDS in njenega vplivnega kroga. Ena izmed teh je bila izstreljena v obliki kazenske ovadbe zaradi domnevnega oškodovanja evropskih sredstev, vložil pa jo je kar nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, ki ga je na to mesto imenovala vlada Janeza Janše. Evropsko tožilstvo je zdaj ovadbo zavrglo.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Družba
Šport in (nepotrebna) plastika
Ker so naša mesta, polja, travniki, gozdovi in morja polni plastike, zadnja leta vendarle poslušamo pozive k streznitvi. Prihajajo celo iz političnih vrst. Evropski parlament je tako pred leti sprejel direktivo, da se omeji prodaja najbolj nepotrebnih plastičnih izdelkov. Veljati je začela lani in taksativno našteva plastične izdelke, ki niso več dovoljeni.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Politika
Prejšnji teden je evropski parlament podprl vstop Hrvaške v schengensko območje, ki naj bi se zgodil že na novega leta dan, s tem pa naj bi državna meja z južno sosedo, kot smo jo poznali doslej, nehala obstajati. Hrvaška od Slovenije pričakuje to, kar je Slovenija po vstopu v schengen pričakovala (in dobila) od Avstrije in Italije – odprtje in prost prehod skupne meje. Pa se bo to res zgodilo? In ko se enkrat dokončno bo, kaj se bo zgodilo s policisti, ki so delali na meji in so bili posebej za to delo zaposleni v policiji?
