Vanja Pirc
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Kultura | Portret
Sarkastična, ironična, cinična. S temi besedami največkrat opisujejo njen pesniški izraz. Njene tarče so intelektualci na robu živčnega zloma, lepo oblečeni svobodnjaki, zanič pesniki, epski ljudje … pravzaprav celoten sistem, v katerega je kot literatka vstopila tudi sama. A ne secira le drugih, kritična je tudi do sebe. »Predvsem do sebe. Ostalo je sekundarnega pomena,« priznava. Pri tem jo vodita občutek za odgovornost in resnicoljubnost. Prepričana je, da še nobena potlačitev na osebni ali politični ravni ni prinesla ničesar dobrega.
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Družba
Model za sladoledne lučke v obliki jadrnice. Sova, izrisana s kavnimi zrni. Zavitek z vaniljevim pudingom in cimetom. Inštalacija iz roza samolepilnih lističev. Žurplac za piknik. Svetla in prostorna dnevna soba. Perfektna siva torba z rjavimi ročaji. Črn plašč. Naslovnica najljubšega grafičnega romana. Poster najljubšega filma. Novo delo dobro znane ilustratorke. Duhovito delo povsem na novo odkritega oblikovalca. Fantovska ura, ki bi jo zlahka nosilo še tako nefantovsko dekle.
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Kultura | Portret
Če ste se zadnje čase sprehajali po središču Maribora, ste morda opazili kakšnega od 30 znakov, ki na novo urejajo dogajanje na tamkajšnjih ulicah. Ne gre za klasične prometne znake, zato mimoidočim ničesar ne prepovedujejo ali zapovedujejo. Namesto tega jih spodbujajo in opogumljajo, naj sredi ulice, na križišču, pod obokom, na mostu ali v parku za trenutek postojijo, se objamejo in poljubijo. In ni jih malo, ki to res počnejo.
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Politika
Prejšnjo sredo so dvorano Slovenske kinoteke napolnili slovenski filmarji. Prišli so predstavniki Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, Društva slovenskih režiserjev, Društva Filmski producenti Slovenije, Združenja filmskih snemalcev Slovenije in Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Boris Cavazza je nato prebral njihovo skupno izjavo, s katero odločno nasprotujejo napovedani ukinitvi Slovenskega filmskega centra (SFC).
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Kultura | Portret
Stanka Hrastelj, pesnica in pisateljica
Njena dela govorijo o ljubezni. O pesnikih. O tem, zakaj ne marati mame. O tem, kako je živeti z bolnikom s shizofrenijo. Govorijo pa tudi o življenju v malem kraju. Tam ne prodajajo kave znamk Illy in Lavazza. Gospodinjstva imajo v povprečju pet kokoši. Na okenskih policah rastejo bršljanke. Na cesti je veliko povoženih živali. Ampak tako je menda tudi v drugih krajih. In tudi v Italiji. »Zdaj sem potolažena,« zapiše na koncu pesmi Pristajam na možnost, da je v našem kraju tudi kaj lepega.
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Družba
Darja Zaviršek in Ana Marija Sobočan sta izdali knjigo Mavrične družine grejo v šolo, v kateri sta predstavili izsledke raziskave o tem, kako so v slovenskih šolah sprejete družine istospolno usmerjenih. Ugotovili sta, da se te družine pri nas najpogosteje skrivajo. Starši pred učiteljicami navadno ne razkrijejo svoje spolne usmerjenosti, prav tako o njej pred učiteljicami ali sošolci ne govorijo otroci. Razlog za skrivanje so izključno homofobni odzivi okolja.
-
V Vodnikovi domačiji od danes Center sonoričnih umetnosti
Na Vodnikovi domačiji bo drevi ob 18. uri odprl vrata Center sonoričnih umetnosti Vodnikova domačija. Otvoritveni program bo sooblikoval pester nabor slovenskih in mednarodnih umetnikov, ki bo napolnil vse prostore Vodnikove domačije. Uvedla ga bo predpremiera sonorične invokacije Vrnivec Hanne Preuss, Jake Šimenca in Luke Umeka. Tukaj pa si lahko preberete portret umetnice Hanne Preuss:
-
V torek popoldne so kulturniki pred ljubljansko vilo, kjer domuje Društvo slovenskih pisateljev, razvili slovensko zastavo in prebrali protestno izjavo, nato pa začeli prebirati svoja književna dela. Šlo je za še eno v vrsti manifestacij proti odpravi samostojnega ministrstva za kulturo, za katero se je odločila sedanja vlada.
-
Kitch, umetniško-aktivistični duo
Ko sta se pred poldrugim de–setletjem našla, je bil Nenad umetnik, Lana pa aktivistka. Danes sta oba oboje. Njuna umetnost v sebi vedno nosi družbenokritični naboj, sporočilo, angažma. Umetnost, ki je samo lepa, estetska, ju ne zanima.
-
Radio Slovenija je konec januarja predvajal oddajo Labirinti sveta, v kateri je novinar Matej Šurc spregovoril o samodržcih. Njen uvod in zaključek sta sprožila buren odziv stranke SDS in ta je zahtevala sankcije zoper avtorja oddaje. Zdaj so ga doletele. Šurc do nadaljnjega ne bo več smel ustvarjati te oddaje.
-
Kdor malce podrobneje spremlja napise in poslikave na stenah ljubljanskih zapuščenih objektov, obzidjih, v garažah in podhodih ter v njih ne vidi nesmiselnega vandalskega čečkanja, temveč nepogrešljiv prispevek k življenju v mestu, je gotovo že opazil napis 1107.
-
V Novem mestu je leta 1920 potekala Novomeška pomlad, kulturno-umetniška manifestacija umetnikov mlajše generacije, ki je pozneje prerasla v prebujevalnico narodne zavesti. Zdaj med mladimi spet vre. Ker so prepričani, da občina ne namenja dovolj pozornosti mladinski politiki in se ne odziva na aktualno dogajanje v kulturi, so te dni pripravili več manifestacij z izobešenimi transparenti, odprtimi pismi in alternativnim pustovanjem pred mestno hišo. Simbolično so se poimenovali Druga novomeška pomlad.
-
V oddaji Pogledi Slovenije na TV Slovenija smo si prejšnji četrtek v živo ogledali intervju z novim predsednikom vlade. Voditelj Uroš Slak se je z Janezom Janšo sešel sam, ena na ena, brez množice polemičnih sogovornikov, in njun pogovor je, kot vsakič doslej, zbudil precejšnjo pozornost.
-
Ko se je Jasna Suhadolc sredi 90. let vpisala na ljubljansko Ekonomsko fakulteto, si niti približno ni predstavljala, da se bo poldrugo desetletje pozneje ukvarjala z digitalnim komuniciranjem, ki mu sama pravi »poroka med informacijskimi tehnologijami in komunikacijo«. Takrat še ni mogla vedeti, da bo obstajala takšna panoga, kaj šele, da se bo med drugim ukvarjala s svetovanjem podjetjem in organizacijam, kako komunicirati na družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter. A vedno več jih je, ki se zavedajo pomena tovrstne komunikacije in se pri tem obrnejo na profesionalce.
-
Te dni je bilo v središču Maribora opaziti pešce, ki so postavali pred starimi hišami z razdrapanimi fasadami. Pomikali so se od ene do druge, in čeprav njihova pot ni bila dolga, so kljub neznosnemu mrazu naredili sedemnajst postankov. Sedemnajst postankov za sedemnajst slik, ki sta jih po pročeljih zapuščenih hiš premišljeno izobesila avtor scenarija Zdravko Duša in ilustrator Damijan Stepančič ter jih povezala v ulični strip Violent.
-
Verjetno ni zvoka, ki mu ne bi znala dobro prisluhniti in ga nato še spraviti iz sebe. Govor. Petje. Kričanje. Jok majhnega otroka, ki spominja na paritveni klic mačk. Hreščeči zvok avtomata za kavo, ki ga v kavarni ponovi kar tako mimogrede. Ni takšne vrste »posnemovalka« kot Jure Godler ali Marjan Šarec, čeprav njune vokalne sposobnosti zelo ceni, zna pa reuprizoriti najrazličnejše glasove, šume, zvoke. Tudi glasove občutij, dreves ali pa rdeče barve. Bi zmogla uglasiti tudi aktualne družbene razmere? »Definitivno. Tudi s telesom bi bilo mogoče upodobiti hektiko, v kateri smo se znašli, z glasom pa sploh,« je prepričana.
-
Tomaž Gorkič, filmski ustvarjalec
Že poznate film, v katerem govorijo o Adamu in Evi ter o tem, da naj izvirnega greha ne bi sprožila kača, ki je zapeljala Evo, temveč moški drugih ras in njihovo »Satanovo seme«? Če ga še ne poznate, vas bo morda presenetilo, da gre za eno redkih slovenskih grozljivk. Ja, gre za čisto pravi horror film, v katerem šprica kri. A ker gre za pravi horror film, ta hkrati ponuja tudi kritičen pogled na družbo, v kateri živimo. Ogledalo nastavlja zlasti »korporaciji« RKC, saj je scenarij z rasističnim besednjakom nastal na podlagi zapisov v Bibliji, cerkvi pa v obraz med drugim vrže tudi njeno sodelovanje z nacisti v drugi svetovni vojni in pedofilijo v duhovniških vrstah.
-
Nekateri mediji, denimo Reporter in portal Politikis, so se te dni zgroženo razpisali o tem, da naj bi bila informacijska po–oblaščenka Nataša Pirc Musar širila sovražni govor, ker je na Twitterju zapisala, da bo na prireditev ob dnevu varstva osebnih podatkov prišla oblečena v črtomirko. Očitali so ji, da je s tem zapisom žalila Črtomirja, sina Janeza Janše, a v njihovi zgodbi je manjkalo nekaj ključnih podrobnosti.
-
Družinski zakonik: Gnili kompromis
V ponedeljek je Družinska pobuda, ki jo vodi Tomaž Merše, ponudila kompromisni predlog družinskega zakonika, s katerim naj bi se izognili bližnjemu referendumu. Tega zahteva druga skupina državljanov, ki si je nadela ime Civilna iniciativa za družino in pravice otrok in jo vodi Aleš Primc. S kompromisom naj bi bila volk sit in koza cela, pa še privarčevali bi.
-
Ameriški časnik New York Times je ob koncu lanskega leta objavil kolumno, v kateri se je pisatelj Seamus McGraw razpisal o tem, zakaj lovi srne. V kratkem, a slikovitem prispevku je razvil tezo, da mu v nasprotju z mnogimi drugimi lovci ne gre za nabiranje trofej, temveč za umetnost lova.
-
Renault: Premalo učinkovit oglas
V zadnjih tednih je na spletu veliko pozornosti zbudil eden od televizijskih oglasov iz nove Renaultove kampanje za twinga. Gre za oglas, v katerem se proti oltarju sprehodita mlajša ženska in starejši moški, a ko prispeta do ženina, se mu ne pridruži ženska, torej nevesta, temveč moški, ki ga je k oltarju pospremila odrasla hčerka. Poročeni gejevski par se na koncu skupaj z deklico, očitno (drugo) hčerko, odpravi proti avtomobilu. „Časi so se spremenili,“ ob tem v francoščini pove napovedovalec.
-
Ministrstvo za kulturo: Ukinjanje „temelja slovenske države“?
Te dni se podpisuje peticija proti ukinitvi ministrstva za kulturo. Vse kaže, da bomo prvič v zgodovini ostali brez samostojnega vladnega resorja, med drugim pristojnega za kulturno politiko, umetnost, kulturno dediščino, medije in skrb za slovenski jezik.
-
Na odmaknjeni kmetiji živita sestri, ki gojita svinje. Pravzaprav jih goji le starejša sestra, očetova naslednica, mlajša pa se medtem predaja učenju vedno novih umetnostnih disciplin. Ob njunih dialogih se vse bolj razkriva, da nista le čudaški, temveč sta tudi hladnokrvni serijski morilki. A čeprav jima življenje drugih ljudi ne pomeni nič, sta močno navezani na živali: starejša živi le za svinje, mlajša za ptička Fluffyja, ki je v resnici že davno poginil, s čimer je simbolično ugasnila tudi njena možnost, da bi kdaj pobegnila iz nastale situacije. Svobode si sicer želi in si jo skuša izboriti, a starejša sestra jo uspe, tudi s pomočjo represivnih metod, vedno znova zadržati v njunem grotesknem svetu.
-
Ste se kdaj vprašali, kje končajo vse tiste želje, ki nam švigajo po glavi, tik preden upihnemo svečke na rojstnodnevni torti? Ali pa, kje končajo vse tiste želje, ki jih skupaj s kovanci zmečemo v vodnjake? Nova slovenska pravljica Gone Wishing, ki sta jo zasnovala avtor Luka Lorenci in ilustrator Matej Jenko, razkriva, da pristanejo pri družini duhcev, ki nam pomagajo, da se še tako skrite želje tudi uresničijo. Duhci so pri tem menda zelo uspešni. Le Jacob, najmlajši med njimi, ima veliko skrivnost. Kljub temu da naj bi bil njegov talent prirojen, mu izpolnjevanje želja nikakor ne gre od rok.
-
Konec oktobra je v ljubljanski Kino Šiška zakorakal mladenič, oblečen v oranžen kombinezon in opremljen z motorno žago. Ko jo je pognal, ni pokazala znakov življenja, a si ni dolgo belil glave, saj je imel s sabo tudi obodno žago. Z njo je, ob živi spremljavi električne kitare, pred očmi številčnega občinstva razžagal ogromno črno-belo kravo. Ta je bila sestavljena iz lesa, kartona in selotejpa, ker je imela vgrajene posode z litri kečapa, pa je naokrog vseeno nekontrolirano špricala »kri«.
-
Nekaj dni po vstopu v novo leto je opuščene rove Premogovnika Velenje, ki so že dobro desetletje preoblikovani v podzemni del Muzeja premogovništva Slovenije, zajel požar. Kot pravijo v premogovniku, tega dogodka kljub najsodobnejši tehnologiji in doslednemu izvajanju posebnih varstvenih ukrepov niso mogli predvideti ali preprečiti, saj ga je povzročilo prepihovanje zraka skozi razrušene premogove plasti, zaradi česar je prišlo do samovžiga premoga. So pa požar hitro omejili in na območje še vedno vtiskajo ogljikov dioksid, s čimer preprečujejo dostop kisika in hkrati ohlajajo mesto, kjer je gorelo.
-
Črtna koda je tisti drobni element, s katerim se, če želimo ali ne, srečujemo vsak dan. Z njo so ožigosane vse stvari, ki jih dobimo iz trgovin. Zaradi svoje vseprisotnosti je postala eden od simbolov kapitalističnega sistema in s tem tudi časa, v katerem živimo.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Družba
Trenirke, Urška in policist s solzivcem
V nedeljo, 11. decembra, se je na nacionalni televiziji zgodil precedens: eden od nastopajočih je ves čas oddajanja v živo preživel v trenirki, pa ni šlo za športno oddajo. Trenirko je oblekel Jonas Žnidaršič, s svojo opravo je gledalcem sporočal, da nasprotuje nestrpnosti, ki jo je zoper »trenirkarje« zasejal zapis na spletni strani SDS.
