Vanja Pirc
-
2. 7. 2010 | Mladina 25 | Družba
V četrtek popoldne smo lahko na Metelkovi opazovali precej nenavaden podvig. Trije fantje in dekle so v rokah držali valjčke za beljenje ter s črno barvo prekrivali precejšen del obzidja, ki je v preteklosti ločevalo objekte nekdanje vojašnice od preostalega mestnega življenja, zdaj pa že leta pomeni vstopno točko v enega redkih prostorov, ki je v Ljubljani namenjen urbani kulturi.
-
22. 6. 2010 | Mladina 21
Motiv št. 1. Prejšnja sreda. Nekaj tisoč mladih, dijakov in študentov, pa tudi neštudentov, sredi Ljubljane protestira proti zakonu o malem delu. Potem se preselijo pred parlament. Ograja se začne tresti, proti pročelju parlamenta poletijo prve steklenice, protestniki vpijejo na policiste: »Pičkiceee, pičkice!« Res, vsi ne vedo, zakaj natančno protestirajo. Nekateri trdijo, da za svoje pravice.
-
17. 6. 2010 | Mladina 24
Sandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja
Potem ko je gospodarska kriza dodobra pretresla medijsko industrijo onstran Atlantika, se je v ZDA začela tehtna razprava o tem, da medijske hiše vendarle niso navadna podjetja in da jih je treba zaščititi pred propadom, saj delujejo v javnem interesu. S predstojnico oddelka za medijske študije na koprski Fakulteti za humanistične študije dr. Sandro Bašić Hrvatin smo se pogovarjali o tem, zakaj je Slovenija še daleč od takšnih strateških razprav, pa čeprav bi se jih morala že zdavnaj lotiti. A pri nas že leta se vse vrti zgolj in samo okrog popravkov medijske zakonodaje in zdaj smo spet dočakali nove. V petek se bo parlament lotil predlaganih sprememb zakona o RTV Slovenija, v javno razpravo pa prihaja tudi spremenjeni zakon o medijih.
-
3. 6. 2010 | Mladina 22 | Družba
Začelo in končalo se je z malo črno oblekico, ki jo je Američanka indijskega rodu Sheena Matheiken nosila čisto vsak dan. Ne glede na letni čas, ne glede na vročino ali mraz in ne glede na to, v kateri del sveta se je napotila. No, da bi se izognila vsakodnevnemu pranju, je bilo oblekic s kratkimi rokavi in gumbi sedem. A bile so identične in eno od njih je vse leto nosila čisto vsak dan, od lanskega 1.
-
3. 6. 2010 | Mladina 22 | Politika
Prejšnji teden smo v Mladini razkrili, da se je socialna psihologinja dr. Mirjana Ule odločila, da bo do nadaljnjega bojkotirala javno nastopanje v zvezi s problematiko mladih. Gre za nenavadno odločitev. Uletova pri nas velja za ključno avtoriteto na področju raziskovanja mladih, saj se s tem ukvarja že tretje desetletje. Obenem so številni aktualni dogodki, tudi nedavni mladinski napad na parlament, pokazali, da...
-
13. 5. 2010 | Mladina 19
Telovadnica šoštanjske osnovne šole je odmevala od čebljanja deklic, oblečenih v roza majčke, in dečkov, ki so prisegali na bolj kariraste vzorce. Potem so vsi, prvošolci na blazinah, drugošolci na stolih za njimi ter tretje- in četrtošolci na tribuni, za kratek čas obmolknili in poslušali kratek uvod v zaključno prireditev, ki so jo pripravili v čast bralni znački.
-
6. 5. 2010 | Mladina 18 | Politika
Kompromis na račun istospolno usmerjenih?
Dolgih osem ur je trajala torkova razprava, s katero se je parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide lotil druge obravnave predloga družinskega zakonika. In dolgih osem ur se je razprava vrtela okrog ene same točke - prvega člena družinskega zakonika. Zakaj ravno okrog prvega člena? Ker si vse družine pri nas očitno ne zaslužijo, da bi bile enakopravne.
-
29. 4. 2010 | Mladina 17
Na odlagališču kosovnih odpadkov, ki leži med Rogaško Slatino in Rogatcem, je nedavno zrasel velik bel šotor. V njegovi levi polovici te dni nastaja delavnica, v desni polovici, kjer je že položen lesen pod, pa razstavno-prodajni prostor. V šotoru bo sedež prvega centra ponovne uporabe odpadkov pri nas. Njegova pobudnica dr. Marinka Vovk ob našem obisku ni mogla skriti navdušenja nad bližajočim se odprtjem, saj...
-
1. 4. 2010 | Mladina 13
»Hitro, pridite na tvorto,« je pred ljubljanskim lokalom Pri zelenem zajcu zaklicala Živa, za zbrane alivea, in tisti, ki jim jo je uspelo kljub glasnemu pomenkovanju slišati, niso namrščili obrvi in skomignili z rameni, temveč so se jim pocedile sline. Bil je čas za torto, ki so jo tisti večer spontano preimenovali v tvorto, podobno, kot so pijačo preimenovali v gin tvonic.
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Politika
Šolske malice so pred letom in pol povzročile obilo razburjenja, razlog pa je bil komajda verjeten. Zapletlo se je, ker je tedanji šolski minister Milan Zver ob začetku šolskega leta 2008/09 reformiral subvencioniranje prehrane v srednjih šolah tako, da je vsem dijakom omogočil brezplačen topli obrok. Takšna poteza je bila v času, ko je delež normalno prehranjenih mladih že dve desetletji upadal, ko so mladi...
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Družba
Irena Matko Lukan: »Vedno povedane drugače«
Prejšnjo nedeljo se je iztekel letošnji pripovedovalski festival, ki že trinajst let združuje tiste, ki radi pripovedujejo, in tiste, ki radi poslušajo pripovedi iz različnih ljudskih izročil. Zgodbe so bile tudi tokrat nabrane z vseh vetrov, pripovedovalci prav tako - nekateri so nagovarjali otroke, drugi odrasle, nekateri so bili zelo izkušeni, drugi so pripovedovali prvič.
Eden od vrhuncev festivala je bila nedvomno prireditev Pobrano na kup, ki je v petek zvečer napolnila Štihovo dvorano Cankarjevega doma. Na njej je nastopilo deset pripovedovalcev z različnimi zgodbami, od bohinjske do romunske, prvič pa smo lahko slišali tudi pripovedovalce z druge strani meje, iz Benečije in avstrijske Koroške. Slednjo je zastopal Gabriel Lipuš, ki je povedal eno od ljudskih zgodb, ki jih je v njihovih krajih pred desetletji popisal ter zbral pisatelj in etnograf Vinko Möderndorfer, sicer ded istoimenskega režiserja ter glasbene in gledališke ustvarjalke Vite Mavrič. Mavričeva, ki je bila tisti večer tudi sama pripovedovalka, je poslušalcem med drugim predstavila presunljivo (resnično) pripoved o tem, kako je ded, ki mu po vojni niso želeli objaviti zbirke pripovedi, ker naj ne bi bile skladne s tedanjim režimom, za vsako spisal posebno »opravičilo«. Za eno najbolj znanih slovenskih pravljic, Mojco Pokrajculjo, je denimo napisal, da je primerna za objavo zato, ker pravzaprav govori o spoštovanju do dela, saj Mojca trkajoče v hišo spusti šele potem, ko dokažejo, da poznajo ročne spretnosti.
Ljudskih pripovedi danes ne preganjajo več. Nasprotno, očitno imajo vse več privržencev, ti pa so pripravljeni tudi sami sodelovati pri vzpostavljanju čim bolj pravljičnega poslušalskega vzdušja. Ko je zadnji petkov pripovedovalec Boštjan Napotnik - Napo občinstvo zaprosil, naj se, preden bo začel pripovedovati, premiga in v dvorani pričara vzdušje nogometnega prvenstva v Južnoafriški republiki, je dvorana dvignila roke in naredila nekaj valov. Napo upravičeno velja za enega naših najboljših pripovedovalcev, obenem pa sodi med tiste, ki ljudske zgodbe več kot spretno tkejo v sodobni kontekst. Tokrat je občinstvu čisto mimogrede razložil denimo definicijo bobovnjaka, obrobnega predmeta, ki se je namesto fig pojavil v popotnem prtu enega od nastopajočih junakov v njegovi zgodbi. Razlage te besede ni našel v SSKJ-ju, temveč na Googlu, kjer pa se je prvi zadetek, ki besedo povezuje s Slavkom Bobovnikom, izkazal kot povsem zgrešen. Bobovnjak so namreč zajčji iztrebki.
Pripovedovalski festival pripravljajo Anja Štefan, Alenka Veler in Irena Matko Lukan, tri navdušenke nad to govorno veščino, ki so obenem z njo vsaka na svoj način povezane tudi poklicno. Vse tri so se takoj po festivalu udeležile sejma za založnike otroške literature v Bologni, a Ireno, ki je od leta 1999 urednica revij Ciciban in Cicido ter ima tudi zato redno vpogled v ljudske pripovedi, nam je vseeno uspelo povprašati, v čem je čar pripovedovanja in poslušanja ljudskih zgodb. -
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Politika
Predsednik Foruma za Pohorje Danilo F. Križman je javnost v teh dneh obvestil, da naj bi rektorja mariborske univerze dr. Ivana Rozmana zalotil, kako je na zaščitenem delu Pohorja divjal s snežnimi sanmi. Poklical je policiste in ti so ukrepali. Policija je dvema moškima, ki sta se vozila z motornimi sanmi v naravnem okolju, izrekla globo v višini 41,43 evra.
-
4. 3. 2010 | Mladina 9
Nagrade, podjetja in habilitacije
Na Univerzi v Mariboru so začeli po novem letu postopno spreminjati vizitke, dopise, napise, ki visijo pred fakultetami, spletne strani in vse druge nosilce, na katerih smo lahko srečevali dosedanjo celostno grafično podobo naše druge največje univerze. Lani so se namreč odločili, da je podoba, ki smo jo najbolj poznali po znaku z univerzitetnim poslopjem, ki ga je pred leti obnovil arhitekt Boris Podrecca,...
-
18. 2. 2010 | Mladina 7
Dr. Jernej Pikalo: »Programski svet bi se moral bolj angažirati«
Dr. Jernej Pikalo je pred tednom dni postal novi predsednik programskega sveta RTV Slovenija, tistega 29-članskega organa, ki na nacionalki predstavlja javnost ter ki ima med drugim pomembno vlogo pri imenovanju generalnega direktorja in sprejemanju statuta RTV-hiše. Pikalo je profesor politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, v programskem svetu pa ni novinec, saj je bil njegov član že v prejšnjem sklicu. Na položaju predsednika je nasledil zgodovinarja dr. Staneta Grando.
-
Pričakala sta me, oba oblečena povsem v črno. Namenoma? »Ne, ne. Ko sem zjutraj prišel in zagledal Roberta, nisem mogel verjeti,« je zagotovil Jernej Stritar, temnolasa polovica ekipe. Njen drugi član, svetlolasi Robert Ilovar, je prikimal in skomignil z rameni, češ - se zgodi. Poslovne prostore imata v starem meščanskem stanovanju v bližini ljubljanskega Bavarskega dvora.
-
Tomi Ahonen: »S SMS-sporočili lahko molzemo tudi krave«
Tomi Ahonen je tisti Finec, ki odlično pozna trende v mobilni telefoniji. Je tisti, ki najverjetneje največ ve o povezovanju mobilnih telefonov z drugimi mediji, oglaševanjem, bančništvom, s socialnim mreženjem in z navidezno resničnostjo. Podatke, tudi statistične, dobesedno stresa iz rokava. Nekateri mu pravijo guru, drugače pa je svetovalec številnih podjetij in vlad ter motivacijski govorec. Je pisec več knjižnih uspešnic, predava po vsem svetu, tudi na oxfordski univerzi. Zadnja štiri leta živi v Hongkongu, a je vseprisoten, tudi zato, ker redno bloga in twitta. V Sloveniji je bil že nekajkrat, tokrat so ga povabili organizatorji serije dogodkov Mobile Monday Slovenija. Pogovarjala sva se jutro po predavanju v ljubljanski Kiberpipi in v žepu je imel dva telefona, blackberryja in nokio.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Politika
Vlada je v parlamentarno proceduro poslala novi družinski zakonik. Čeprav ta obsega kar okoli 300 členov in prinaša številne novosti, od prepovedi nasilja nad otroki do prenosa nekaterih pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča, se je razprava v javnosti osredotočila zgolj na dve točki: na redefinicijo družine in družinske pravice, ki jih prinaša istospolnim. O teh spremembah in tudi o tem, kaj je pravzaprav značilno za sodobne družine, smo se pogovarjali s sociologinjo dr. Alenko Švab, ki predava na koprski Fakulteti za humanistične študije in ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med drugim se ukvarja s študijami spolov, sociologijo družin in zasebnosti, družinsko politiko, vsakdanjim življenjem ter gejevskimi in lezbičnimi študijami. Morda ni nepomembno izpostaviti, da ima moža in dve hčerki, a kot sama pravi, je njena družina “tradicionalna” zgolj po videzu in nikakor ne tudi po svoji vsebini.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48
Simon in Anže sta mladeniča, ki prideta v lokal na pivo. Debata takoj nanese na dekleta ali, bolje rečeno, na smolo z dekleti, a Simon že po nekaj minutah ne posluša več, saj pri sosednji mizi zagleda dekle svojega življenja. Ogovoriti si je ne upa in menda ne brez razloga. »Izven tvoje lige je, stari moj,« ga opozori natakar. »Katera pa je moja liga?« vpraša Simon.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Politika
»Zakonik ne bo prinesel istospolnih družin, ampak jih bo le priznal.«
Nedavno se je končala javna razprava o novem družinskem zakoniku, ki bo na novo uredil družinsko politiko pri nas. Kot je znano, prinaša nekatere pomembne novosti, denimo novo, sodobnejšo definicijo družine, omogoča večjo zaščito otrok, skrajšuje roke za reševanje družinskih postopkov, poenostavlja sklenitev zakonske zveze, več pravic pa namenja tudi istospolno usmerjenim državljanom, saj jim omogoča sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Ravno obe novosti, ki istospolnim prinašata enakopravnost v primerjavi s hetero posamezniki, sta v javnosti naleteli na največ pozornosti, nekateri pa zaradi njiju napovedujejo celo referendum. O zakoniku in morebitnem referendumu smo se pogovarjali z mag. Ano Vodičar, ki na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vodi direktorat za družino.
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Družba
Pred tremi tedni je sredi Ljubljane, v ozki uličici, ki povezuje Križanke in Ljubljanico, vrata odprlo povsem novo gledališče. Ker stara meščanska stavba ne premore ravno največje kvadrature, je svojevrsten dosežek, da je v njej dovolj prostora za dvorano, ki sprejme od 80 do 100 obiskovalcev, pisarne in tudi apartmaje, v katerih bodo lahko prespali gostujoči umetniki.
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Politika
Direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič je pred dobrim tednom s položaja odgovornega urednika razrešil Boruta Meška. Obenem mu je izrekel tudi izredno odpoved delovnega razmerja. Dejanje je bilo pričakovano, saj ga je Veselinovič napovedal že nekaj tednov prej. Potem je čakal le še na mnenje novinarskega kolektiva. Ta je Meškovo razrešitev podprl s kar 91-odstotno večino.
-
29. 10. 2009 | Mladina 43
Če te dni potujete po Romuniji in se vam po spletu okoliščin primeri, da izgubite osebne dokumente, se boste morali za pomoč obrniti na slovensko veleposlaništvo v Bukarešti. Tega zdaj vodi Marcel Koprol, ki ni veleposlanik, je pa odpravnik poslov. Zakaj bi nas moral ta podatek zanimati? Zato, ker je bil Koprol glavni akter ene najodmevnejših afer zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja na delovnem mestu pri nas.
-
22. 10. 2009 | Mladina 42
Nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti in aktualna ministrica za kulturo Majda Širca imata za seboj celo zgodovino besednih dvobojev. To ne preseneča. Med letoma 2004 in 2008, ko je Simoniti vodil vladni resor za kulturo, je bila Širčeva, ki je bila tedaj opozicijska poslanka in tudi sicer prihaja s področja kulture, med njegovimi najostrejšimi kritiki.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41
V satirični oddaji Hri-bar, ki jo predvaja TV Slovenija (TVS), so prejšnjo soboto zvečer gostili predsednico zunajparlamentarne stranke Nova Slovenija Ljudmilo Novak. Ta se rada oglaša, ko je treba pljuvati po Titu, težiti homoseksualcem ali razložiti, zakaj so bili domobranci prisiljeni kolaborirati z nacisti, a glede teh tem se je pri Sašu Hribarju tokrat držala kar malo nazaj.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Družba
V Španiji se flamenku skoraj ni mogoče izogniti. Sploh, če se tja odpravite kot turist. Ali še zlasti, če se tja odpravite kot turist. Recimo kot maturant. V tem primeru vas bodo po vsej verjetnosti napokali v avtobus, ki ga bodo parkirali poleg množice drugih, nato pa vas bodo poslali v ogromno dvorano in naslednjo uro ali dve boste deležni glasbe, seveda zlasti kitarske, pevcev, plesalcev, pisanih kostumov,...
-
24. 9. 2009 | Mladina 38
Iskala sva grafit in dve drevesi. Točno določen napis in točno določena kanadska javorja. V beograjsko delavsko predmestje Žarkovo sva se pripeljala v prepričanju, da gre za takšno znamenitost, da bova vse troje našla nemudoma. A še preden sva parkirala, sva ugotovila, da je Žarkovo tako veliko, kot če bi skupaj postavil nekaj ljubljanskih Fužin. Stolpnica pri stolpnici.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37 | Kultura
"Od mene so pričakovali škandal"
Enainšestdesetletni Hubsi Kramar je znan po številnih gledaliških predstavah in politično-gledaliških intervencijah v javni prostor, zaradi katerih je že večkrat prišel navzkriž z zakonom in s sodstvom. S predstavo Gostišče Fritzl si je nakopal tudi bes medijev. Ti so ga malodane križali in zahtevali celo zaprtje njegovega gledališča 3raum-anatomietheater. V predstavi je namreč svojo vedno kritično ost uperil v medijsko poročanje o nasilju v družini, ki ga v zadnjem času zaradi prave zverinskosti najbolje simbolizira primer očeta, ki je kar 26 let v kleti družinske hiše zadrževal hčer in jo posiljeval, hči pa mu je rodila sedem otrok. Predstava, ki nosi ime po primeru Fritzl, bo danes in jutri, 18. in 19. septembra, gostovala tudi v Ljubljani, na mednarodnem festivalu Ex Ponto.
-
27. 8. 2009 | Mladina 34 | Politika
»Zaščititi je treba žrtev, ne družine kot celote.«
Raziskovalna ekipa z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je zadnji dve leti vodila in koordinirala mednarodni projekt, v katerem so s pomočjo tujih partnerjev ugotavljali, kako so evropski predpisi vplivali na preprečevanje nasilja nad ženskami, otroki in mladimi v deseterici držav, ki so v EU vstopile leta 2004. Med njimi je bila tudi Slovenija. Ob zaključku projekta so izdali knjigo z naslovom Violence in the EU Examined in zloženke v 14 jezikih, ki jih bodo razdelili med vladne institucije, nevladne organizacije in raziskovalne ustanove v vseh analiziranih in tudi številnih drugih evropskih državah. O tem, kaj so odkrili pri raziskovanju in kako Slovenija tudi sicer preganja nasilje nad ženskami, otroki in mladimi, smo se pogovarjali z vodjo projekta, sociologinjo dr. Milico Antić Gaber.
