Vanja Pirc
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Politika
Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo poslalo predlog sprememb uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki bi lahko pripomogle, da bi približno 3200 kulturnikov s tem statusom, ki predstavljajo četrtino vseh samostojnih delavcev v kulturi, poslej živelo vsaj nekoliko dostojneje. Področje kulture je namreč v primerjavi z drugimi panogami nadpovprečno, celo izrazito prekarno, kar je značilno zlasti za ožje področje žive kulture, hkrati pa so prihodki večine delavcev v panogi podpovprečni, kar velja tudi za samozaposlene, ki so najranljivejši in pravno najmanj zaščiteni kulturni delavci. Zato ne preseneča, da so napovedane spremembe usmerjene prav k izboljšanju njihovega ekonomskega položaja.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Kultura
Kulturno-kongresni center Cankarjev dom, naša največja javna kulturna ustanova, je nedavno dobil novo sestavo obeh organov, ki bdita nad njegovim delovanjem – sveta in strokovnega sveta. Novi strokovni svet je že izvolil predsednika, to je predstavnik zaposlenih Aleš Drenik. Drugi organ, svet zavoda, v katerem predstavniki vlade, Mestne občine Ljubljana, kulturnikov in zaposlenih bdijo nad poslovanjem javnega zavoda, pa za zdaj ostaja brez predsednika. Ljubljanski podžupan Aleš Čerin, dolgoletni predsednik sveta Cankarjevega doma, ki se je na ta položaj prvič povzpel še pod prejšnjim generalnim direktorjem Mitjo Rotovnikom, je sicer pričakoval, da bo brez težav svet vodil tudi naslednjih pet let. A izid je bil neodločen. Ob prvem glasovanju. In nato še ob drugem.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Politika
Mestna občina Ljubljana je konec lanskega leta napovedala, da bo vseh 23 vrtcev na občinskem ozemlju do leta 2025 združila v en sam megavrtec, ki bi ga na 110 lokacijah obiskovalo skoraj 13 tisoč otrok (za primerjavo: največji srednješolski center ima štirikrat manj dijakov) in v katerem bi bilo 2500 zaposlenih.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Družba
Podjetje Jabolko, ki je v Slovenijo uvažalo Applove računalnike, je njihov operacijski sistem v gverilski akciji že davnega leta 1995 prevedlo v slovenski jezik. S tem je dokazalo, da za prevod lahko poskrbi že skupina zagnancev, kaj šele globalna korporacija, a Applu, ki ob računalnikih danes ponuja še telefone, tablice in pametne ure, se je to zdel popolnoma nepotreben strošek. V luči čim manjših izdatkov je za vse področje nekdanje Jugoslavije pred leti kot izbiro ponudil hrvaški jezik. Septembra letos – 29 let po gverilski akciji Jabolka – pa bomo vendarle dočakali zgodovinski mejnik: v najnovejši različici operacijskega sistema za telefone, pa tudi tablice in pametne ure iOs, iOs18, bo v nabor Applovih jezikov prvič vključena slovenščina. V beta različici iOs18 pa jo je mogoče izbrati že od tega tedna.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Kultura
V splošnih knjižnicah si trenutno – od 1. do 17. junija – ne moremo izposoditi e-knjig, čeprav njihova priljubljenost naglo narašča; število izposoj se je v desetletju z 8000 (2013) povzpelo na 300 tisoč (2023). Založba Beletrina je 1. junija namreč ugasnila svoj sistem Biblos, prek katerega smo si e-knjige izposojali doslej. To bi vsekakor storila najpozneje 17. junija, ko bodo javne knjižnice prešle na nov, težko pričakovani sistem izposoje e-knjig COBISS Ela; tega, drugače od Biblosa, ki je projekt zasebne založbe, pripravlja javni zavod IZUM. Poslej bo to torej projekt javnega sektorja, Beletrina pa bo s tem izgubila dolgoletni dober posel, financiran z javnimi sredstvi. Prav v tem bi morali iskati razloge za odklop Biblosa še pred začetkom delovanja sistema COBISS Ela.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Politika
Prejšnjo soboto je odtekla svoj prvi polmaraton. Kot gimnazijka, obiskovala je ljubljansko Gimnazijo Bežigrad, je bila tekačica, trenirala je tek na 800 metrov. Letos spomladi pa sta z mlajšo sestro Tino, »najpomembnejšo osebo v mojem življenju«, iskali možnosti za skupno preživljanje časa in tako je po dolgem času ponovno začela teči. Najprej sta se prijavili na tek v Radencih in ugotovili, da zmoreta. Včasih teče skupaj s starši, ravno ta torek so moči združili na študentskem teku na Ljubljanski grad. Njen dosedanji tekaški cilj pa je bil prav to, da bi se v razmeroma kratkem času pripravila na svoj prvi polmaraton. Da je za ta podvig izbrala 20-kilometrski tek v Bruslju, se ne zdi naključje. Belgijska prestolnica je najpomembnejši center Evropske unije, Katja Sluga pa je kandidatka Levice, ki se na bližajočih se volitvah poteguje za položaj poslanke v evropskem parlamentu.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Kultura
Kar trije javni razpisi so bili potrebni, da je javni zavod Center urbane kulture Kino Šiška, eno ključnih ljubljanskih kulturnih prizorišč, dobil novega direktorja. Prvi razpis je bil neuspešen, ker sta oba kandidata, sedanji v. d. direktorja Mitja Bravhar in Žiga Klančar, od kandidature odstopila, potem ko ju je ljubljanski župan Zoran Janković povabil na pogovor in jima povedal, da podpira tretjega kandidata, ki pa se je na razpis prijavil zgolj posredno, kot potencialni sodelavec enega izmed kandidatov. Sledil je drugi razpis, na katerega se je prijavil le favorit, Tibor Mihelič Syed, ki se mu izteka drugi mandat na položaju direktorja Slovenskega mladinskega gledališča. Pravzaprav ne preseneča, da je župana navdušil, saj se Mladinsko pod njegovim vodstvom odlično loteva premisleka o ključnih izzivih sodobnega sveta in njegove predstave redno segajo po najvišjih nagradah. Svet Kina Šiška mu je kljub temu namenil negativno mnenje, a izključno v znak protesta proti županovemu vmešavanju v razpisni postopek. Župan je namreč nekajkrat javno rekel, da nihče ne more postati »direktor javnega zavoda brez mojega soglasja«, čeprav je za imenovanje direktorjev pristojen mestni svet. Mihelič Syed je od kandidature nato odstopil.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Kultura
Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, naše največje kulturne ustanove, je ta teden serijsko zavračala očitke, ki so se v zadnjih dneh zgrnili nadnjo na podlagi poročanja o anonimnih pismih, ki jih imajo v rokah kriminalisti, inšpektorat za delo in računsko sodišče, ter o izsledkih, ki smo jih neodvisno od tega prejšnji teden objavili v Mladini. Očitkov je veliko, raztezajo se od neprimernega ravnanja z zaposlenimi do odgovornosti za množične odhode iz ustanove, od neustreznega kadrovanja do prenove dvoran Cankarjevega doma, pri kateri je bila cena dvakrat višja od predvidene, od samohvale z rekordno poslovno uspešnostjo Cankarjevega doma, ki je zavajajoča, do nepojasnjenih sprememb v poslovnih in računovodskih poročilih, zaradi katerih bi bila nujna revizija poslovanja – a Uršula Cetinski je vse odločno zavrnila. Pri tem pa na nekatere ključne očitke pravzaprav ni odgovorila. In z nekaterimi odgovori se je tudi obremenila.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Kultura
Le še do 31. maja si je mogoče ogledati predstave v močno dotrajanih prostorih SNG Drama Ljubljana, potem jih bodo zaprli in čez čas se bo začela tudi težko pričakovana celovita prenova. Še pod ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem v proračunu sredstev, rezerviranih zanjo, ni bilo, sedanja vlada pa je prenovo uvrstila med svoje prednostne investicijske projekte. Po dolgih letih gre za prvi zares velik tovrstni projekt v kulturi, največji v zadnjih 30 letih, in ker je cena temu primerno visoka (58,5 milijona evrov), ne preseneča, da je deležen številnih dvomov in kritik. Trenutno burne odzive sproža zlasti selitev Drame na nadomestno lokacijo, v objekt L56, kjer bo na mesec plačevala 71 tisoč evrov najemnine.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Kultura
»Ob številnih priložnostih sem bila deležna nadiranja, neprimernih komentarjev, tudi zelo vulgarnih izrazov, za katere si nisem niti predstavljala, da so lahko izrečeni v hramu slovenske kulture,« pripoveduje oseba, ki je bila zaposlena v kulturno-kongresnem centru Cankarjev dom, naši največji javni kulturni ustanovi. Konkretnih opisov ne želi razkriti javnosti, da se ne bi prepoznala njena identiteta, čeprav v Cankarjevem domu danes ne dela več. »Odšla sem, ker sem dala prednost svojemu zdravju,« pravi. »A nisem bila edina.« Tudi nekateri drugi sodelavci naj bi bili imeli dovolj kričanja, zmerjanja, kletvic, opravljanja. »Danes mi je žal le, da nisem odšla veliko prej, že ob prvi neprimerni komunikaciji.«
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Kultura
Matjaž Tančič je slovenski fotograf, ki že desetletje živi in ustvarja na Kitajskem in tam snuje številne avtorske projekte. Že šesto leto zapored denimo pozorno spremlja demokratizacijo raziskovanja vesolja, ki že dolgo ni več zgolj tekma med ZDA in Rusijo. Projekt ga je tako ponesel po vsem svetu. Med drugim je obiskal centre, kjer simulirajo življenje v vesolju in se razprostirajo od puščave Gobi do ameriške zvezne države Utah, predvsem pa je spoznal številne vesoljske inženirje, podjetnike, zdravnike, arhitekte, celo zagnance, ki si skušajo rakete zgraditi sami.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba
Strmoglavljeni režiser / Bo primer Matanić okrepil boj proti spolnemu nadlegovanju?
Na Hrvaškem odmeva razkritje, da naj bi priznani filmski režiser Dalibor Matanić, avtor v Cannesu nagrajenega filma Zenit, Netflixove serije Novine in HBO-jeve Šutnje, najmanj desetletje spolno nadlegoval mlade filmske delavke in jim glede na njihov odziv omogočil ali pa onemogočil delo pri svojih projektih. Urednica kulture pri Večernjem listu Milena Zajović je na začetku aprila objavila članek, iz katerega je razvidno, da je govorila z osupljivim številom žrtev (okrog 30), in čeprav jim je omogočila, da tako njihova imena kot pričevanja ostanejo anonimna, je bilo že zgolj razkritje, da je šlo za dolgoletno serijsko prakso, dovolj, da je primer sprožil odziv javnosti in pristojnih organov.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Družba
Svetlana Makarovič je Palestincem poklonila pesem in sporočila, naj glavo držijo pokonci
Na vseslovenskem shodu za svobodno Palestino, ki ga je Gibanje za pravice Palestincev v Ljubljani pripravilo prejšnjo nedeljo, ko je minilo natanko pol leta, odkar je izraelska oblast do skrajnosti zaostrila genocid nad Palestinci, so podporo palestinskemu ljudstvu izrazili številni umetniki, nekateri zgolj s prisotnostjo, drugi tudi z besedo. Glasbenica mlajše generacije Kiki je večstoglavo množico denimo presunila z odpeto pesmijo. Prav tako presunljivo, skrbno izbrano pesem pa je protestnikom povedala ena najpomembnejših slovenskih umetnic Svetlana Makarovič, ki pri 85 letih vztrajno dokazuje, da je vedno na strani zatiranih, pa naj gre za ljudi, živali ali državo, ki jo je ugrabila avtoritarna oblast.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Družba
Zmaga slovenske nogometne reprezentance na tekmi s portugalsko reprezentanco, ki velja za eno najmočnejših na svetu, bo še dolgo dvigovala prah, četudi je šlo za prijateljsko tekmo. A takoj po njej je bil za čuda skorajda večje medijske pozornosti deležen navijač, ki je z vključeno kamero na telefonu vdrl na igrišče, pritekel do portugalskega superzvezdnika Cristiana Ronalda, za marsikoga najboljšega nogometaša vseh časov, in ga pred prihodom varnostnikov utegnil še objeti in poljubiti na lice. Posnetek priča, da je nogometaš okamnel – a le kako ne bi: šlo je za sicer ne tako zelo redek, vendar resen varnostni incident, ki bi se lahko v drugačnih okoliščinah končal tudi tragično. Tenisačico Moniko Seleš je leta 1993 na igrišču zabodel oboževalec njene tekmice Steffi Graf. Navijači, ki so nedavno vdrli na nogometna igrišča v Turčiji, so pretepli nogometaše in sodnike.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Politika
Strokovnjakinja in ministrova soproga
V SNG Drama Ljubljana se vrstijo še zadnje premiere pred prenovo gledališke hiše, svet te državne kulturne ustanove, torej njen najvišji organ, pa že ima novo kadrovsko sestavo. Mandat se mu sicer izteče šele maja prihodnje leto, a januarja sta dve članici, Ingrid Kovšca Pušenjak in Helena Marija Zupan (obe sta članici stranke SDS), odstopili in vlada je na izpraznjeni mesti za preostanek mandata zdaj imenovala Urško Pavlovič, magistrico prava in vodjo kabineta ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ter Evo Boštjančič, ki na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vodi katedro za psihologijo dela in organizacije. Njeno imenovanje pa je sprožilo nekaj kritičnih odzivov, ker gre za soprogo ministra za finance in podpredsednika vlade Klemna Boštjančiča.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Svet
Kampanja za varen in dostopen splav v Evropi My voice, my choice (Moj glas, moja izbira), ki jo koordinira slovenski Inštitut 8. marec in poskuša zbrati milijon podpisov, ki bi evropsko komisijo prisilili, da pravico do splava s posebnim finančnim mehanizmom omogoči vsem ženskam v Evropski uniji, je bila te dni deležna nepričakovane podpore s prizorišča podelitve najbolj znanih filmskih nagrad na svetu. Po 96. podelitvi oskarjev jo je javno podprl ameriški igralec Marc Ruffalo, najbolj znan po vlogi Hulka v več Marvelovih filmih, sicer pa štirikratni oskarjevski nominiranec za stransko moško vlogo; tisti večer se je za nagrado potegoval z vlogo v filmu Nesrečna bitja.
-
Po nedavni poglobljeni in odmevni predstavitvi slovenske ilustratorke Alenke Sottler v pomembni ameriški reviji za sodobno ilustracijo 3x3 Magazine so slovenska ilustracija in z njo tudi slovenska otroška literatura in založništvo tovrstnih knjig doživeli še eno ameriško priznanje.
-
Pred dvema tednoma je bil v Sobotni prilogi Dela objavljen intervju z ministrico za kulturo Asto Vrečko, ki je poudarila, da je in bo ena od prednostnih nalog ministrstva boj proti hiperprodukciji v kulturi. Ministrica je do nenehnega ustvarjanja novih in novih kulturnih produkcij, ki (pre)hitro ugasnejo, ki jim občinstvo težko sledi, ustvarjalce pa izčrpavajo, sicer kritična že ves mandat. Boj proti hiperprodukciji je bil ne nazadnje eden od razlogov, zakaj je ob imenovanju napovedala prenovo obstoječega kulturnega modela.
-
Se bo po pritiskih na zaposlene Ljubljana odpovedala zamisli o megavrtcu?
Skoraj dve desetletji minevata, odkar je slovensko šolstvo vodil minister Milan Zver, ki je samovoljno, brez soglasja pedagoške stroke, pogosto celo brez njene vednosti, pripravljal ukrepe, za katere ni imel strokovnih utemeljitev in podlag. Upor strokovnjakov je bil glasen in enoten.
-
V sredo, 31. januarja, se je iztekla javna razprava o novem zakonu o medijih, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo. Koliko pripomb k zakonskemu besedilu so na ministrstvu v poldrugem mesecu, kolikor je javna razprava potekala, prejeli, ob zaključku redakcije še ni bilo znano. Prav tako ne, ali je komentarjev več ali manj od 197, kolikor jih je ministrstvo prejelo v času vlade Marjana Šarca, ko se je podobnega projekta lotilo pod vodstvom državne sekretarke Tanje Kerševan Smokvina. A takratna vlada je imela prekratek mandat, da bi zakon lahko poslala še v parlamentarni postopek.
-
V sosednji Italiji dvigujejo prah astronomske globe, ki jih za spletne vplivneže uvaja vlada Giorgie Meloni. Če po novem objav na družbenih omrežjih, v katerih občudujejo izbrani hotel, luksuzno obleko ali najnovejši robotski sesalnik in so v resnici oglasi, ne bodo jasno označili kot oglase, jih utegne doleteti globa do 250 tisoč evrov. Za zdaj naj bi globe, kakršne so doslej veljale za tradicionalne medije, sicer uvedli le za vplivneže z več kot milijon sledilci.
-
Dvaintridesetletna Marlene Engelhorn pozornost javnosti zbuja že vse od leta 2020, ko ji je računovodja razkril, da bo nekoč podedovala del babičinega skoraj štiri milijarde evrov vrednega premoženja in s tem – kar tako, brez truda – postala milijonarka. Vse odtlej sodi med najodločnejše zagovornike pravičnejše porazdelitve sredstev in višje obdavčitve zelo bogatih. Pridružila se je pobudam za višjo obdavčitev bogatih, kot sta Patriotic Millionaires in Milijonarji za humanost, nato pa podobno pobudo, Taxmenow (Obdavčimezdaj), zagnala še v Srednji Evropi.
-
Ukinitev oddaje Panorama ni škandal, temveč nuja
V času prve Janševe vlade, med letoma 2004 in 2008, smo doživeli prvi obsežen in grob politični prevzem medijev v samostojni Sloveniji. Med ključnimi tarčami je bila RTV Slovenija, kjer je imel največ težav informativni program. Njegova verodostojnost je strmoglavila. Poročanje se je spremenilo, nekaterih tem ni več obravnaval, druge je obravnaval bolj naklonjeno oblasti. Zaradi nemogočih razmer ga je v le nekaj mesecih zapustilo najmanj 15 izkušenih novinarjev in voditeljev. Nadomestili so jih večinoma mladi, neizkušeni kadri.
-
Je priročnik Nine Gaspari odmev hiperprodukcije ustvarjanja in kazanja sebe?
Ko je časnik The Guardian sredi leta 2022 avstralskega pisatelja Johna Hughesa soočil s tem, da je njegov roman The Dogs na kar 58 mestih izjemno podoben ali celo identičen angleškemu prevodu knjige beloruske nobelovke Svetlane Aleksijevič The Unwomanly Face of War, je »obdolženec« v daljšem odgovoru na očitke med drugim zapisal: »Vsak umetnik vzame. Kaj drugega počnemo kot neskončno recikliranje zgodb? To je proces, ki se dogaja, odkar so starogrški tragiki prvič reciklirali Homerjeve zgodbe za Dionizov festival ...« In dodal: »Dejstvo je, da ni pomembno, kaj vzameš, ampak kaj s tem narediš.«
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Svet
Prevajalci proti »prevajalceidom«
»Riba babilonka je majhna rumena ribica, podobna pijavki, in je bržkone najbolj čudna stvar v vesolju,« je konec sedemdesetih let v kultnem Štoparskem vodniku po galaksiji zapisal britanski pisatelj Douglas Adams. In nadaljeval: z babilonko, nameščeno v ušesu, namreč »pri priči razumete« prav vsako drugo bitje v celotnem vesolju.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Kultura
Leto, ko je Evropo zajela jokermanija
Na odru peterica mladih moških, bleščice, resice, čipke, pirotehnika, pod njim popolnoma očarana dvanajsttisočglava množica. Tako je bil videti septembrski koncert trenutno najbolj priljubljenega slovenskega benda Joker Out v ljubljanskih Stožicah. Pred približno toliko obiskovalci je zasedba maja nastopila tudi na Eurosongu v Liverpoolu, ki si ga je na televiziji ogledalo še dodatnih 162 milijonov gledalcev.
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Politika
Ljubljanski mestni svet je v ponedeljek glasoval o sporni nameri Mestne občine Ljubljana, da bi vseh svojih 23 vrtcev, ki delujejo na 110 lokacijah z 2500 zaposlenimi in skoraj 13 tisoč vpisanimi otroki, združila v en sam zavod, in to že čez eno leto. Po pričakovanjih je večina, ki jo imata v mestnem svetu Lista Zorana Jankovića in Gibanje Svoboda, sklep o nameri izglasovala. To pa je povzročilo ogorčenje, saj je pedagoška stroka do teh načrtov že prej zavzela izrazito odklonilno stališče. Še več, v en glas je opozorila, da so škodljivi za zaposlene, otroke in starše ter celo nezakoniti.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Kultura
V dneh okoli obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, torej okoli 3. decembra, upravni odbor Prešernovega sklada, ki podeljuje najvišja državna priznanja za umetniško ustvarjanje, objavi imena umetnikov, prejemnikov nagrad prihodnje leto. Leta 2024 bosta veliko Prešernovo nagrado za življenjski opus prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer. Nagrade Prešernovega sklada za dveletni ustvarjalni opus pa bodo prejeli pesnica Miljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Kultura
Decembrski kulturni program v prestolnici je spet tako pester, da še ni čisto jasno, kdaj točno se nam bo zadnji mesec v letu sploh uspelo naspati. Vseeno pa smo na seznam prireditev, ki jih ne gre zamuditi, tudi tokrat dodali še eno: prednovoletno zabavo, ki jo Mladina pripravlja skupaj z večnim pajdašem, ljubljanskim Kinom Šiška. Dvojec je v dobrem desetletju pripravil že vrsto nepozabnih prednovoletnih žurov, tokratnega pa se ni lotil sam; Mladina bo poskrbela za program afterja v mali dvorani Kina Šiška, soorganizator osrednjega programa na velikem odru pa bo vse opaznejši ajdovski kolektiv Ale v Pale.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Svet
Bo Applova Siri govorila slovensko?
Prejšnji teden je vladno obravnavo dočakala težko pričakovana novela zakona o javni rabi slovenščine in ministri so jo potrdili in poslali v parlamentarni postopek. To je nov korak predvsem z vidika pritiska na multinacionalke, ponudnice informacijskih tehnologij, ki so doslej zavračale prevode operacijskih sistemov in uporabniških vmesnikov za svoje elektronske naprave v slovenski jezik. Pri tem so se sklicevale na to, da morajo znotraj EU upoštevati le zakonodajo države članice, v kateri imajo sedež, a primeri dobre prakse kažejo, da so pritiski mogoči tudi prek različnih vzvodov v zakonodajah posameznih držav članic.
