Vanja Pirc
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Kultura
Če bi morali izbrati najbolj prepoznaven slovenski zgodovinski objekt, bi se za to titulo prav gotovo borila tudi ljubljanska Cukrarna. Najverjetneje bi jo tudi osvojila, kajti nekaj malega o njej vemo prav vsi, za katerimi je vsaj osnovna stopnja slovenskega izobraževalnega sistema. Osnovnošolci se iz generacije v generacijo učijo, da so že tedaj zdelano Cukrarno, to ogromno poslopje vzdolž reke Ljubljanice, katerega ime priča, da je v njem nekoč delovala tovarna sladkorja, na prelomu iz 19. v 20. stoletje naselili ljudje z vseh vetrov, ki si drugega, dostojnejšega bivališča niso mogli privoščiti, in tako so se v tamkajšnjih skromnih sobicah zbirali tudi literati iz obdobja moderne – Ivan Cankar, Oton Župančič, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov. Slednja sta tam živela in umrla – prvi leta 1899, star le 23 let, drugi leta 1901 še mlajši, star komaj 22 let. Umrla sta v isti sobi, na isti postelji, za isto boleznijo, jetiko, a s svojimi deli zaznamovala številne naslednje generacije poetov.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
V Ljubljani, tako se imenuje ljubljansko občinsko glasilo, je bilo junija letos objavljeno pomembno obvestilo. Ni bilo posebno dolgo. Zasedlo je le tretjino strani. A bilo je pomembno, saj je prebivalce našega glavnega mesta seznanilo, da Mestna občina Ljubljana spreminja občinski prostorski načrt in da je osnutek sprememb tudi javno razgrnila, zato jih vabi k dajanju pripomb, za kar imajo na voljo mesec dni.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Družba
Prejšnjo soboto popoldne, ura je bila natanko 14.22, je v galerijo Kranjske hiše, ki stoji v starem mestnem jedru, vstopila ženska z velikimi vrtnimi škarjami. Napotila se je k razstavi fotoreporterja Luke Dakskoblerja Bolezen časa, ki je tam na ogled v sklopu novega, velikopoteznega fotografskega festivala Kranj Foto Fest, in zarezala v umetniška dela.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Kultura
Več kot polovica kulturnoustvarjalnih delavcev razmišlja, da bi panogo zapustili
Konec julija je bilo v Rimu zgodovinsko srečnje skupine G20 – voditelji gospodarsko najmočnejših držav so se prvič sestali samo zaradi kulture. Ta sodi med panoge, ki jih je pandemija najbolj prizadela, a ob ustrezni podpori je lahko močno orodje za hitro gospodarsko okrevanje, saj ima vlaganje v kulturo izjemen multiplikativni učinek. Članice G20 se tega zavedajo.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Kultura
Ljubljana je leta 1997 gostila Evropski mesec kulture in na prireditvi ob odprtju je skupina Laibach nastopila z orkestrom Slovenske filharmonije. Naša svetovno znana glasbena zasedba, kritična do vseh režimov in centrov moči, se je ravno vrnila z odlično obiskanih koncertov po Evropi in ZDA, takrat pa je v polnem Cankarjevem domu, kjer so v prvih vrstah sedeli diplomati, predsedniki držav, cerkveni dostojanstveniki in drugi visoki gostje, s svojo glasbo neposredno soočila elite. Nastop je bil že sam po sebi političen, še dodatno ga je politizirala pridiga Petra Mlakarja, v kateri je ta med drugim rekel: »Politika je hroma vlačuga, ki ga ne dvigne nobenemu več.« Odzivi so bili nasprotujoči si, tudi zelo siloviti. Takratni nadškof Rode je protestno zapustil prizorišče.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
Zgodbo o tem, kako je skušal minister za kulturo Vasko Simoniti brezsramno cenzurirati razstavo slovenskih umetnikov, ki spremlja predsedovanje Slovenije Svetu EU, poznamo. Razstava je bila nazadnje vseeno postavljena v prvotni obliki, precej manj sreče pa je imel največji kulturni projekt, ki je nastal ob slovenskem predsedovanju.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Kultura
V torek je odjeknila novica, da je tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper avtorje provokativne umetniške instalacije Akril ni voda. Ta se je jeseni pojavila pred ministrstvom za kulturo in tako razburila nekaj tam zaposlenih, da so dejanje prijavili policiji. Rdečo barvo, prelito čez pisarniške mize in stole, ki je simbolizirala krvavenje kulture pod ministrom Vaskom Simonitijem in njegovo ekipo, so namreč – sprevrženo – razumeli kot grožnjo s smrtjo njim samim. Policija jim je januarja pritrdila in ovadila dva od avtorjev, ki ji ju je na podlagi posnetkov edina uspelo prepoznati. Tožilstvo pa je postopek zdaj ustavilo. Ovadbo je zavrglo, saj je ugotovilo, da njuno dejanje ni bilo kaznivo, temveč umetniški projekt.
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Kultura
Slovenska kultura je pri črpanju sredstev EU brez strokovne podpore
Ustvarjalna Evropa je edini program, prek katerega EU sofinancira kulturni in ustvarjalni sektor v državah članicah, pa tudi drugih evropskih državah. Julija je začela veljati nova sedemletna shema tega programa z rekordnim proračunom, ki znaša 2,4 milijarde evrov in je za 63 odstotkov višji od proračuna dosedanje sheme. Predvsem zato, ker je kultura ena od panog, ki so v pandemiji najbolj prizadete.
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Kultura
Sredi Spodnje Savinjske doline že skoraj tri stoletja stoji mogočen baročni dvorec Novo Celje. Po zgledu dunajskega Schönbrunna ga je dal sredi 18. stoletja na prostrani ravnici sezidati grof Anton pl. Gaisruck, kasneje pa je dvorec večkrat zamenjal lastnike in v prejšnjem stoletju kar nekajkrat tudi namembnost; sprva je bil novo središče celjske gosposke (od tod njegovo ime) in dom različnih plemiških družin, tudi družine prve slovenske pesnice Fani Hausmann, kasneje je v njem delovala »umobolnica«, kot so ustanovo imenovali v času Dravske banovine, med drugo svetovno vojno je bil tam okupatorjev lazaret, po njej pa pljučna bolnišnica in dom starejših občanov.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Politika
Kadrovski stampedo, ki ga uprizarja vlada pod vodstvom SDS, je te dni spet dosegel področje kulture. Vlada je kadrovala v Tehniškem muzeju Slovenije (TMS) in Moderni galeriji, v obeh je imenovala po dve novi članici sveta, najvišjega muzejskega organa. Z vidika SDS je največja pridobitev nova članica sveta Moderne galerije Margarita Maria Dolinar, znana tudi kot Marjetka Dolinar, saj je goreča podpornica največje vladne stranke. Na listi SDS je v Ljubljani kandidirala za članico sveta četrtne skupnosti, je tudi članica Odbora 2014, redno retvita najvidnejše člane stranke, no, pa tudi denimo z neonacističnimi idejami povezano gibanje rumeni jopiči.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Kultura
V proizvodni hali v enem od številnih industrijskih objektov, ki so bili nekoč združeni v veliko Mariborsko tekstilno tovarno (MTT), ponos našega drugega največjega mesta in največji obrat s tekstilno industrijo na območju nekdanje Jugoslavije, so še nedavno brneli stroji, ki so navijali bale blaga, narejene v sosednji hali. Zadnjič so jih prižgali leta 2014, potem pa jih ugasnili in skupaj z drugimi stroji prodali. Ker so že leta prej enako usodo doživele tudi vse druge hale in okoliška poslopja, je s tem propadel še čisto zadnji branik nekoč mogočne mestne tekstilne industrije. Skoraj stoletne zgodbe s številnimi vzponi in padci je bilo konec.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Kultura
Na tleh se je zvijala vrv in za hip se je zazdelo, kot da jo je nekdo pomotoma pozabil tam, tik ob steni velike galerijske sobane. Vendar ni bila pozabljena, tam ni bila po naključju, iz kupa se je strmo vzpenjala vse do stropa, kjer se je skrila v belo škatlico, nato se je nekaj metrov vila tik pod stropom in se sredi galerije spet spustila k tlom in tam pristala v ogromni kovinski posodi, polni tekočine. Bela penica na površju je izdajala, da je to milnica, vanjo potopljen velik krog, tak z metrskim premerom, pa, da bi bilo za vrv na drugem koncu galerije smiselno potegniti. In res, po nekaj močnih potegih se je krog dvignil in se razlezel v ogromen stožec iz vrvi. Obvisel je v zraku, z njega se je pocedila tekočina, na njem pa so se napele ogromne, geometrijsko kompleksne opne iz milnice, iz katerih bi lahko nastali ogromni baloni. Ko je stožec čofnil nazaj v posodo, so se opne iz milnice razblinile.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Kultura
Nekateri nagrajeni, drugi kaznovani
»Ideologija LGBT je postala agresivna v večini evropskih držav in želi izpodriniti našo primarno celico družino ter naše vrednote,« je oktobra 2019 v intervjuju za tednik Demokracija razmišljala Ana Zagožen. Ni naključje, da je tako homofobno izjavo delila ravno s propagandnim glasilom stranke SDS. Tudi sama je namreč članica te stranke. Zastopa jo v ljubljanskem mestnem svetu. Tudi tam je že govorila o »ideologiji LGBT«.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Politika
»Nekaj vem o knjigah, nisem pa strokovnjak za te urade«
Glede na to, kako nasilnemu nameščanju nestrokovnih ali nekompetentnih direktorjev smo v zadnjem letu priča v najpomembnejših kulturnih institucijah, nas ponedeljkova novica, da se bo na položaj v. d. direktorja Javne agencije RS za knjigo že v kratkem zavihtel Dimitrij Rupel, ne bi smela presenetiti. Pa nas vseeno je. Nekdanji večni zunanji minister Rupel, ki je že nekaj časa upokojen, zdaj pa naj bi se reaktiviral in prihitel na pomoč slovenskemu založništvu, je bil namreč vso svojo dolgo kariero predvsem politik. Sicer je res, da je bil v prejšnji državi tudi urednik nekaj revij in da je avtor kar nekaj knjig, vendar si težko predstavljamo, da pozna sodobne smernice in težave na področju založništva ali da ga te sploh zanimajo. Na to kaže že njegova prostodušna izjava za Radijski dnevnik Radia Slovenija, ko je v isti sapi potrdil, da ga položaj v. d. direktorja zanima, in dejal: »Nekaj vem o knjigah, nisem pa strokovnjak za te urade, ki se s knjigami ukvarjajo pri nas.« Torej: bi, ne znam, ampak bom že nekako.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Po skoraj poldrugem letu, ko so Moderno galerijo vodili vršilci dolžnosti direktorja, je odjeknila novica, da je osrednja ustanova za sodobno umetnost dobila direktorja s polnimi pooblastili. Minister za kulturo Vasko Simoniti, pod katerim sta lani propadla dva javna razpisa, je tretjega pripeljal do konca in imenoval Aleša Vaupotiča. Strokovna javnost je zgrožena, a izbira ni presenetljiva.
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Kultura
Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je ena od kulturnih ustanov, katerih vodstvo je lani zrušil minister za kulturo Vasko Simoniti. V MAO se je moral s položaja posloviti Matevž Čelik Vidmar, ki je muzej v desetletju povzdignil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Svet muzeja ga je podprl, a minister je raje izbral dr. Boga Zupančiča, dolgoletnega kustosa za arhitekturo v tem muzeju, ki je program zastavil bolj nacionalno.
-
16. 3. 2021 | Kultura
Težave z »določeno konotacijo«
Slovenska tiskovna agencija je danes objavila (pisni) intervju z v. d. direktorjem Moderne galerije Robertom Simoniškom, ki je vodenje naše osrednje kulturne inštitucije za sodobno umetnost prevzel decembra, in to kljub odločnemu nasprotovanju strokovne javnosti, ki mu je očitala neizpolnjevanje pogojev za zasedbo tega vodstvenega položaja. Intervju je zanimiv zlasti zato, ker je Simonišek v njem verjetno prvič javno pokomentiral razstavo »Večje od mene/Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije«, ki jo v rimskem MAXXI-ju, enem najpomembnejših muzejev sodobne umetnosti, letos pripravlja Zdenka Badovinac. Razstava, kjer bodo med drugim predstavljena dela številnih slovenskih sodobnih umetnikov, je izjemno mednarodno priznanje slovenski umetnosti in umetnosti našega širšega prostora. A Simonišek tega ni zmogel izreči. Preprosto ni zmogel. Do razstave, do zasnove Zdenke Badovinac, je zavzel kritično stališče.
-
Kavarne, restavracije, turistične agencije, čistilnice, knjigarne, slaščičarne, frizerski saloni, pekarne, prodajalne spominkov, optike, čajnice, trgovine s kopalniško opremo, prodajalne avtomobilov, galerije, fotokopirnice, trgovine s čevlji, trgovine z oblačili, trgovine s poročnimi oblekami, prodajalne mobilnih telefonov, izposojevalnice koles ... To je le peščica lokalov, trgovin in drugih prostorov, namenjenih večinoma gospodarski dejavnosti, ki so pred natanko letom dni, potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo koronavirusne bolezni, z danes na jutri zaklenili svoja vrata in popolnoma obnemeli. Za več tednov so zamrznili v času. Nekateri za vedno. Ne le pri nas, po vsem svetu.
-
»Mogoče bi poleg rokavic spremljali tudi ostale statistično relevantne podatke, npr. nacionalnost, veroizpoved ipd., tako kot v večini drugih držav po svetu?« je 26. januarja na Twitterju zapisal predsednik vlade Janez Janša. Ta zajedljivi tvit je frcnil Statističnemu uradu RS in mu dal vedeti, da ga je s svojo objavo, od katere sta tedaj minili le dve uri, razjezil.
-
Skoraj štirje meseci minevajo, odkar se je pred ministrstvom za kulturo pojavila umetniška instalacija Akril ni voda. Zgodilo se je bliskovito, na protestni petek 23. oktobra. Prinesli so šest pisalnih miz s pripadajočimi stoli, na vsako so postavili list z imenom uslužbenca, ki je na hrbtni strani skrival slogan (»Smrt umetnosti«, »Pohojsajmo filme«, »Zasužnjimo RTV« ipd.), in čez vse skupaj zlili vedro rdeče barve. Kakor hitro so prišli, so tudi odšli, za seboj pa pustili krvavečo umetniško instalacijo – krvavečo kulturo, ki ji usodne rane zadajajo zaposleni na pristojnem ministrstvu, najbolj pa tistih šest poimensko izpostavljenih: Vasko Simoniti, Ignacija Fridl Jarc, Mitja Iršič, Alenka Gotar, Miro Petek, Vesna Jurca Tadel. Torej vodstvo ministrstva, zaslužni kader SDS in nekateri birokrati.
-
11. 2. 2021 | Politika
»Je takšno ravnanje v naši državi v 21. stoletju res možno?«
Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, ki se mu mandat izteka in mu programski svet javne radiotelevizije na nedavno končanem javnem razpisu ni podaljšal mandata, temveč je za novega generalnega direktorja izbral Andreja Graha Whatmougha, je včeraj vložil tožbo, s katero izpodbija imenovanje izbranega kandidata. Prepričan je, da je bil postopek imenovanja novega generalnega direktorja javne RTV oporečen.
-
30. 1. 2021 | Kultura
Umetniška skupina FrešTreš je pod priložnostnim nadimkom Kulturno Civilna Iniciativa FrešTreš (slovnične napake v imenu so namerne) vladi Janeza Janše, ki silovito bije kulturni boj po zgledu Madžarske in Poljske, o čemer se te dni razpisal tudi ameriški časnik The New York Times, sklenila olajšati delo in na posebni spletni strani pripravila sveženj predlogov za rast slovenske kulture po novih vladnih standardih. Sveženj so poimenovali Univerzalni kulturni paket ali UKP.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Kultura
»Sramota,« je v mikrofon izrekel Karpo Godina, ena ključnih osebnosti ne le slovenske, temveč tudi jugoslovanske kinematografije, prejemnik številnih najvišjih nagrad za svojo ustvarjalnost, tudi Prešernove in Badjurove. Sedeminsedemdesetletni filmski režiser, ki je v svojih stvaritvah vselej nasprotoval represiji, četudi se je kak film z začetka njegove kariere zato znašel v bunkerju, je ponovil: »Sramota.« In spet: »Sramota.« In spet: »Sramota.« Svoj protest je sklenil z besedama: »Sramota ostane.«
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Upravno sodišče je odpravilo dve sporni odločbi Vaska Simonitija
Buldožerska politika ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki na vseh ravneh, od odločanja o pravicah in statusih do kadrovanja, brutalno spodkopava strokovnost in se v številnih primerih požvižga celo na veljavne predpise, je pred božičem dobila prvo resno zaušnico. In dan zatem še eno. Obe ji je prisolilo upravno sodišče.
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Politika
»Prejudiciranje izida razpisa?«
Minister za kulturo Vasko Simoniti prejema številna protestna pisma zoper serijsko menjavo direktorjev nacionalnih kulturnih institucij. Predvsem zato, ker dosedanje direktorje nadomešča s strokovno šibkejšimi, neizkušenimi, nekompetentnimi ljudmi. V ponedeljek so pismo ministru poslali zaposleni v Moderni galeriji, naši osrednji instituciji za sodobno umetnost. Objavili so ga javno, kar je v času, ko kritika oblasti predstavlja tveganje, pogumno dejanje, kakršnega v drugih institucijah, po katerih lomasti Simoniti, niso zmogli.
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Politika
Zbiralec na direktorskem položaju
Minister za kulturo Vasko Simoniti se je dokončno odločil. Kljub nasprotovanju sveta muzeja in strokovnega sveta, kljub ogorčenju zgodovinarjev, arheologov in strokovnjakov z drugih področij je na položaj direktorja Narodnega muzeja Slovenije imenoval Pavla Carja.
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Kultura
Naša sogovornica je samozaposlena v kulturi. Svojega imena ne želi javno razkriti, saj je le ena od samozaposlenih v kulturi, ki se trenutno srečujejo z na las enako izkušnjo. Med njimi so uredniki, arhitekti, glasbeniki, vizualni umetniki ...
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Kultura
Pavel Car je diplomant računalništva in menedžmenta, doktoriral pa je iz zelo ozkega zgodovinskega področja vojaških odlikovanj. Je tudi favorit ministra za kulturo Vaska Simonitija za direktorja Narodnega muzeja Slovenije, ene naših največjih, najpomembnejših in tudi najbogatejših nacionalnih kulturnih institucij. Razpisni postopek sicer še ni končan, vendar je Simoniti svetu in strokovnemu svetu muzeja že pred časom, kar sredi postopka in še preden sta se ta najvišja organa muzeja sploh lahko izrekla, kateri od prijavljenih kandidatov je najboljši, in ga ministru priporočila v imenovanje, sporočil ime svojega favorita.
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Kultura
Podreditev kulturnih institucij
Zdenka Badovinac je ena od mednarodno najvplivnejših osebnosti, kar jih premore slovenska kultura. Vendar ne le zato, ker že od leta 1993, torej že celih 27 let, vodi Moderno galerijo, eno naših osrednjih institucij za likovno umetnost, in tudi ne le zato, ker že enajst let, odkar je ta zrasel v nekdanji ljubljanski vojašnici na Metelkovi, hkrati vodi tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova. Njen vpliv lahko najlažje razumemo na podlagi njenega mednarodnega delovanja, aktivnega povezovanja lokalnega prostora z mednarodnim.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Kultura
V soboto je bilo v Pismih bralcev v Sobotni prilogi Dela objavljeno pretresljivo pismo Laure Orel, soproge pisatelja in prevajalca Uroša Kalčiča, vrhunskega ustvarjalca, prejemnika najvišjih državnih in strokovnih priznanj. Tako kot velika večina kulturnih delavcev je bil tudi Uroš Kalčič samozaposlen v kulturi in odvisen od vsakokratnih projektov, pri katerih je sodeloval. Ko se je januarja letos upokojil, je njegova pokojnina za več kot 40 let delovne dobe, torej za polno delovno dobo, znašala le okoli 550 evrov, čeprav gre za vrhunskega, zelo plodovitega ustvarjalca, ki je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada (1998) in Sovretovo nagrado (2018).
