Vanja Pirc
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Kultura | Portret
Ko je svet leta 2020 kot strela z jasnega zadela pandemija koronavirusa, se je Avstralija nepredušno zaprla in letalskih poletov, ki so jo prej noč in dan povezovali s preostankom sveta, nenadoma ni bilo več. Leto kasneje, ko bi se moralo v Melbournu začeti snemanje prvega celovečernega filma Sare Kern, ki živi in ustvarja v tem obmorskem petmilijonskem mestu na jugu države, je bilo še vedno tako. A del ekipe bi moral prileteti iz Slovenije, kjer se je tudi sama rodila (leta 1989), kjer je odrasla in se izšolala za filmsko režiserko. Trepetali so, vendar se je kot po nekem čudežu nazadnje vsem uspelo vkrcati na eno od letal, ki jim je bilo izjemoma dovoljeno pristati na avstralskih tleh, ker so denimo »reševali« Avstralce, »ujete« po svetu. Vsak je sicer priletel v drugo mesto in v popolni izolaciji najprej odtrpel dvotedensko karanteno. Šele nato so se lahko srečali in posneli film Moja Vesna.
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Kultura | Dogodki
14/07—17/08
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Kultura | Dogodki
Do 02/07 in nato spet 14/07
-
17. 6. 2022 | Mladina 24 | Kultura | Dogodki
Do 02/10
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Kultura | Dogodki
02/09 ob 21. uri
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Kultura | Dogodki
Do 13/02
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Kultura | Portret
Že pri sedmih letih je gola nastopila v uspešni plesni predstavi, ki je gostovala po vsej Jugoslaviji. Časi so bili takrat drugačni, na neki način morda celo tolerantnejši kot danes, saj so bili ljudje golih teles vajeni predvsem z nudističnih plaž in so se jim zdela nekaj naravnega, vsakdanjega. Nihče ni niti pomislil na škandal. Tako je bila to njena prva pozitivna izkušnja z goloto. In prvo zavedanje, da ima golo telo izjemno izrazno moč.
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Kultura
Druga letošnja raziskava o življenju kulturno-kreativnih delavcev v času pandemije je žalostno branje. Nič ni narobe s samo raziskavo, skupni izdelek Kreativnega centra Poligon in Centra za kreativnost, ki je bil javno predstavljen te dni, je narejen zelo profesionalno, a vsebina, s katero postreže, je skrb zbujajoča, celo srhljiva. Razkriva to, kar smo že ves čas slutili, kar opažamo iz dneva v dan. Da kulturni-kreativni sektor, ki združuje sedem odstotkov slovenske delovne sile, naglo tone v revščino. Ne le zaradi pandemije, ki je predvsem področju žive kulture zadala izjemno hud udarec, krivo je tudi neustrezno ukrepanje vlade.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Kultura | Dogodki
(Re)konstruiranje arhitekture: Nezgrajena serija, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
V Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidar Jakac se predstavlja mlada arhitektka in fotografinja Ane Skobe (rojena leta 1994), ki prinaša nov pogled na znane arhitekturne objekte v Sloveniji, od Plečnikovih in Ravnikarjevih do sodobnih. K vsem tem objektom se je vračala in nanje skozi objektiv pogledala iz toliko nenavadnih zornih kotov, da so, potem ko je fotografije združila, nastali povsem novi, imaginarni, abstraktni objekti, ki nas po besedah kustosinje Kristine T. Simončič učijo videti, ne zgolj gledati.
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Kultura | Portret
Natanko se še spomni, kdaj ga je prvič videla na odru. Njega, enega naših najpomembnejših igralcev, Radka Poliča - Raca. Bilo je leta 1989, ko je bila sama še gimnazijka (rojena je leta 1972), in v tistih prelomnih časih jo je ob družbenem vrenju zelo pritegnil tudi kulturni utrip. Videti je morala vse koncerte v KLjUB-u, mladinskem klubu v njenem domačem Celju, ogromno je brala, zlasti poezijo, soustanovila je literarni časopis. Zelo pa jo je pritegnilo tudi gledališče, in ko ji je lokalno postalo pretesno, je kot predsednica šolskega kulturnega društva po razredih preprosto zbrala prijave, nato pa so se mulci skupaj s svojim mentorjem, profesorjem Antonom Šepetavcem, odpravili v gledališča v prestolnici. V tistem času je videla tudi Jovanovićevo predstavo Zid. Jezero v ljubljanski Drami in v njej je nastopil Rac. In jo osupnil. Premaknil. Česa takšnega ni doživela še nikoli prej in še dolgo potem ne.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Kultura
V času, ki je umetnosti in medijem izrazito nenaklonjen, še zlasti v Sloveniji, kjer vlada sistematično ruši obe področji, je pred nami častitljiva obletnica, ki hkrati zadeva oboje – umetnost in medije. Časopis za scenske umetnosti Maska namreč praznuje sto let od izida prve številke.
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Kultura
Jasmino Cibic (rojena leta 1979) smo nedavno poznali kot prodorno mlado umetnico, a še preden smo se dobro zavedeli, se je s svojimi večplastnimi in globoko sporočilnimi deli zavihtela v sam vrh slovenske sodobne umetnosti. Pravzaprav ne le slovenske, saj njena umetnost krepko presega meje naše države – po eni strani zato, ker so sistemi moči, ki jih prevprašuje, značilni za vse države in nadnacionalne tvorbe, po drugi pa zato, ker je zadnja leta gostovala v številnih tujih galerijah in muzejih (najodmevnejši je še vedno Beneški bienale, kjer je bila leta 2013 kot predstavnica Slovenije ena najbolj opaženih) ter ima tudi kar nekaj mednarodnih nagrad.
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Kultura | Dogodki
Nova doba, Lapidarij, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
Kustos Miha Colner je združil vidne domače umetnike najaktivnejše generacije, ki se s svojo umetnostjo posvečajo odnosu med človekom in naravo, njihova dela pa prinašajo globok premislek o človekovih intervencijah v naravno okolje ter o trenutnem družbenopolitičnem in ekonomskem ustroju. Ogledali si bomo lahko dela Maje Smrekar, Robertine Šebjanič, Tanje Vujinović in tandema Plateauresidue, ki odpirajo vprašanja ekologije, posledic poseganja v prostor, razmerja med človeškim in nečloveškim, preseganja dualizma kultura-narava in prihodnosti človeške vrste.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Kultura | Dogodki
Festival Mladi levi, več lokacij, Ljubljana
Na Mladih levih se s predstavami, instalacijami in drugimi dogodki praviloma predstavijo domači in tuji ustvarjalci in tako bo tudi letos, ko festival praznuje svojo dvajsetletnico. Otvoritvena predstava bo stand-up komedija Daj še usta Davisa Freemana, potem pa med drugim sledijo instalacija Pometeno pod preprogo kolektiva God’s Entertainment z veliko preprogo z motivom slovenske zastavce, projekt Iskre Francesce Grilli, v okviru katerega bo 15 otrok obiskovalcem bralo iz dlani, umetniški projekt Siniše Labrovića Obrazi Evrope, ki nas vabi, da si nadenemo masko katere od ikoničnih osebnosti, predstava Mirjane Medojević Pri meni doma, ki se začne pri avtorici doma, in interaktivna predstava Gledališče človeštva: Plastocen Jaka Andreja Vojevca, ki raziskuje, kaj bi se zgodilo, če bi človeštvo izumrlo, in bi odkrili njegove ostanke. Več na www.bunker.si.
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Kultura
»Nemogoče je ostati brezbrižen«
Sredi prostranega sivega, temačnega gozda se je znašel medved in se v vsej svoji veličini povzpel na zadnji šapi. Bo napadel? Ali mu grozi napad? Počasi se mu približuje ženska v krilu, privzdignjenim že tako visoko, da vidimo obrise njene gole zadnjice, in njuna pogleda se – to sicer lahko le slutimo, saj njenega obraza ne vidimo – srečata. Napeto je in številni rdeči cvetovi, ki so vzbrsteli po vsej sliki, bi situacijo lahko zmehčali, če ne bi tako zelo spominjali na kaplje krvi, morda celo na strelne rane.
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Kultura
Na prvi pogled se pred nami razgrne lepo uokvirjena podoba rdečega srca. A ko si začnemo pozorno ogledovati detajle, iz katerih je srce sestavljeno, in teh je veliko, se hitro izkaže, da pred nami niti približno ni kakšen sladkoben, kičast srček, temveč tak, ki je strašljiv, nevaren. Napolnjen je z orožjem, hladnim, strelnim, molotovko, bombami, tu je tank, pa dinamit, vidimo celo rezilno žico s slovensko-hrvaške meje, postavljeno zato, da bi odganjala ljudi, ki jih oblast v naši državi ne želi. In ne nazadnje je tu rdeče-oranžen ogenj. Nekje v daljavi je odjeknila eksplozija.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Kultura
Z velikim zanimanjem letos čakamo na izid številnih romanov izpod tipkovnic domačih avtorjev. Nekatere smo že dočakali (denimo literarni prvenec Mojce Širok Pogodba, novi literarni podvig Jele Krečič Knjiga drugih), drugih še ne (nadaljevanje Golobovega kriminalnega hita Jezero), med vse te težko pričakovane knjige pa nedvomno lahko uvrstimo tudi Mazohistko. Napisala jo je Katja Perat, ki smo jo doslej poznali predvsem kot odlično pesnico. Že po prvi pesniški zbirki Najboljši so padli, ki jo je izdala leta 2011, takrat še študentka filozofije in primerjalne književnosti, so jo razglasili za glas mlade generacije. Danes ima za seboj dve pesniški zbirki in številne ugledne nagrade, soureja literarni portal AirBeletrina, piše za Mladino, zadnji dve leti pa živi v St. Louisu v ameriški zvezni državi Misuri, kjer je doktorska študentka primerjalne književnosti in kreativnega pisanja na Univerzi Washington. Tam je nastal tudi njen romaneskni prvenec.
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Politika
Za samozaposlene in nevladni sektor
Kultura je pod Cerarjevo vlado obveljala za področje, kjer se stvari niso premaknile niti za ped. Čeprav je kulturni proračun po ostrih rezih v zadnjem desetletju sramotno nizek, sam kulturni sistem problematičen in zbirokratiziran, številne poteze ministrstva za kulturo pa vprašljive, nestrokovne in celo škodljive (denimo pri razdeljevanju javnih sredstev), se ni zgodilo popolnoma nič. Tudi pred volitvami politiki do kulture niso imeli stališč. Prav tako ne po volitvah. V osnutku koalicijske pogodbe, o kateri se je zadnje tedne pogajalo šest strank pod vodstvom Marjana Šarca, so tako sploh prve javno dane politične zaveze za področje kulture po dolgih štirih letih, odkar je podobno pogodbo sestavljala Cerarjeva koalicija. In ne glede na to, ali bo pogodba na koncu sprejeta ali ne, jih je vredno vzeti pod drobnogled.
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Kultura
Sobota je bila čudovit dan za slovenski film. Režiser Olmo Omerzu je na filmskem festivalu v Karlovih Varih osvojil eno glavnih priznanj – nagrado za najboljšo režijo. Prislužil si jo je s svojim drugim igranim celovečercem, češko-slovensko-poljsko-slovaškim filmom Zimske muhe. Na istem festivalu pa je žirija posebno omembo namenila tudi režiserki Sonji Prosenc za njen drugi film, italijansko-norveško-slovensko Zgodovino ljubezni.
-
30. 3. 2018 | Mladina 13 | Kultura
Začelo se je z Esmeraldo (Leticio Calderon), junakinjo mehiške telenovele, sploh prve, ki so jo predvajali pri nas. Ko je leta 1998 obiskala Slovenijo, so jo želeli videti tisoči oboževalcev in teren za evforične sprejeme likov s televizijskih zaslonov je bil s tem uhojen. Zadnji se je maja lani po njem podal dr. Martin Gruber (Hans Sigl) iz nemške nadaljevanke Gorski zdravnik, ki ga je v Ljubljani pričakala vreščeča pettisočglava množica, za veliki finale pa je imel še fototermin s predsednikom Pahorjem. Pa vendar ne Esmeralda, ne gorski zdravnik, ne kak tretji televizijski obraz, ki nagovarja odrasle, ob obisku ni povzročil tolikšnega navdušenja – in hkrati od slovenskih fenov izplenil tolikšnega zaslužka – kot šesterica pojočih »šolarjev« iz mehiške najstniške telenovele Rebelde. Ta je, potem ko so bend iz nadaljevanke izstrelili na koncertne odre po vsem svetu, septembra 2008 obiskala tudi Ljubljano in kar štirikrat zapored napolnila Halo Tivoli. Enega od koncertov je razprodala v pičlih 80 minutah, skupno pa prodala kar 19 tisoč vstopnic.
-
23. 3. 2018 | Mladina 12 | Družba
Banksy ni le najslavnejši grafitar, z angažiranimi uličnimi poslikavami je izjemno vpliven politični aktivist. Bori se proti vojnam, potrošništvu, kapitalizmu, fašizmu, revščini, dvoličnosti. Bori se za Palestino, za spoštovanje beguncev in poslej tudi za žrtve diktatorskega režima turškega predsednika Erdogana. Prejšnji četrtek je v New Yorku presenetil z ogromno, 20-metrsko stensko poslikavo v podporo turški novinarki in umetnici kurdskega rodu Zehri Dogan, ki je že leto dni v zaporu in bo, če bo morala kazen odslužiti do konca, tam še skoraj dve leti.
-
Ta teden je zaživela pobuda #tudijaz. Če vas njeno ime spominja na ameriško gibanje #metoo, ki je v zadnjih nekaj mesecih povzročilo globalni upor žensk proti spolnemu nasilju, to ni naključje: pobuda #tudijaz namreč je slovenski #metoo, je slovenski odgovor na to gibanje. Je poskus, da bi po številnih tujih igralkah, pevkah, športnicah in političarkah o svojih izkušnjah spregovorile tudi žrtve spolnega nasilja, nadlegovanja, ustrahovanja, poniževanja pri nas.
-
Ženska naj bi v svojem življenju imela menstruacijo v povprečju 1800 dni. Vendar ta biološki pojav, ki je med drugim povezan tudi s preživetjem človeške vrste, še vedno velja za nekaj nečistega. Mnogi imajo težave že s samo besedo menstruacija. Nerodno jim jo je izreči, zato se je razvilo na tisoče drugih izrazov. A ta zagata je le vrh ledene gore, nas v svojem presunljivem projektu Miti o menstruaciji opozarja katalonska umetnica Laia Abril, kajti predsodkov o menstruaciji je nešteto in razširjeni so po vsem svetu.
-
Slike, filmi in Rusjanovo letalo
V hrvaških in srbskih medijih smo zadnje dni zasledili ogorčenje, ker naj bi Slovenija znamenito jugoslovansko filmsko uspešnico Bitka na Neretvi (1969) želela razglasiti za svojo. To naj bi bilo nezaslišano – za hrvaške medije zato, ker naj bi bil film, ki je bil nominiran za tujejezičnega oskarja, hrvaški, »njihovi« so namreč scenarist, snemalec, avtor glasbe in že dolgo tudi režiser Veljko Bulajić, za srbske pa zato, ker naj bi Slovenija poleg kultnega filma želela še številne druge umetnine, in to povsem neupravičeno. Pa vse to drži? Vse seveda ne. Nekaj malega pa že.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura
Pregled leta: Slovenija ima talent
Maja Smrekar
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura
Pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič je balado Sneguročka pri Mladinski knjigi izdala leta 2012. To je lepa, a hkrati grenka pravljica za odrasle s sporočilom, ki bi si ga veljalo zapomniti: vsako zlo, ki smo mu priča, se sčasoma pozabi. Kot da ga nikdar ne bi bilo. »Tako se je pozabilo na inkvizicijo, holokavst, Auschwitz, Srebrenico ... naslednje generacije so jih vzele za zgodovinsko dejstvo in nič drugega, ob tem pa niso občutile nobene bolečine in empatije več. A prav zato, ker se nanj pozabi, se zlo neprestano vrača in ponavlja, pa čeprav si vsakič znova obljubimo, da do tega ne bo prišlo,« je Makarovičeva že kmalu po izidu knjige za Mladino razložila, zakaj je to delo morala napisati. Sneguročka ima namenoma bridek konec. Ta naj bi bralca najprej streznil, prebudil iz sna. Nato pa naj bi ga spodbudil še k drugačnemu ravnanju.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura | Portret
Spomnim se, kako je tri vrste pred menoj, nasmejan do ušes, poslušal stoječe ovacije. Bili smo na Beneškem filmskem festivalu, eni najpomembnejših filmskih prireditev, in v ogromni dvorani smo si ravnokar ogledali premiero filma Razredni sovražnik, ki je pozneje prejel številne odlične ocene in nagrade, tisti petek, 30. avgusta 2013, pa je bil javno predvajan šele prvič in tudi aplavz je bil šele prvi, a je kar trajal in trajal in trajal. In namenjen je bil tudi njemu, črnolasemu fantu, ki je v filmu odigral eno glavnih vlog. Svojo prvo filmsko vlogo.
