Darja Kocbek
-
4. 12. 2017 | Svet
Skoraj vsa plastika pride v morja po desetih rekah
Po zadnjih podatkih je na svetu za 8.3 milijarde ton plastike. Večina po uporabi konča v oceanih. Znanstveniki zdaj iščejo možnosti, kako bi z različnimi tehnologijami odpadno plastiko odstranjevali iz morij. Na splošno pa po poročanju Deutsche Welle prevladuje prepričanje, da je veliko boljša rešitev zmanjšanje rabe plastike ali preprečiti, da bi končala v morju.
-
30. 11. 2017 | Svet
Kaj je za vzhodne Nemce sinonim za razprodajo in brezposelnost?
Pravkar objavljena študija, ki jo je lani naročila nemška vlada, je pokazala, da se večina vzhodnih Nemcev agencije za privatizacijo državnega premoženja Treuhand v Vzhodni Nemčiji spominja kot uničevalca delovnih mest. Med njimi je Klaus Schieferdecker, ki je v nekdanji Nemški demokratični republiki (DDR) bil direktor v leipziški družbi VEB Bodenbearbeitungsgeräte. Po združitvi Nemčije je vodenje te družbe prevzela agencija Treuhand.
-
29. 11. 2017 | Svet
Elektrarna s sežiganjem H&M oblačil nadomešča premog
Ena od švedskih elektrarn namesto premoga kuri oblačila, ki jih švedska trgovska veriga H&M ne more prodati. Tako namerava do leta 2020 prenehati pridobivati električno energijo iz fosilnih goriv, poroča Bloomberg. Jens Neren, vodja dobave goriva v Malarenergi AB, ki je lastnica 54 let stare elektrarne 100 kilometrov od Stockholma, razlaga, da so zanje oblačila gorivo in uporabljati nameravajo samo obnovljiva in reciklirana goriva.
-
27. 11. 2017 | Svet
Odprava ovir za Trumpovo trobilo na podeželju
Prihod Donalda Trumpa v Belo hišo je prinesel veliko sprememb tudi Davidu Smithu, prvemu možu medijskega koncerna Sinclair. Ameriška zvezna komisija za komuniciranje (FCC) je že zrahljala več predpisov, za katere je več let trdil, da so ovira za delo njegovega medijskega podjetja, poroča die Zeit. Pred kratkim je napovedala, da bo ukinila več kot 30 let star predpis, ki omejuje konsolidacijo regionalnih medijev, čeprav je 15 tisoč ljudi podpisalo peticijo, da tej spremembi nasprotujejo. Poznavalci pravijo, da zdaj za vzpon imperija Sinclair ne bo več tako rekoč nobene ovire.
-
23. 11. 2017 | Svet
Rekordno leto za podjetja brez jasnega poslovnega modela
Bianko posli so podjetja, ki nimajo jasnega poslovnega modela, pa na borzi zbirajo denar. Letos se je število tovrstnih poslov doseglo raven izpred desetih let, preden je izbruhnila finančna kriza. Družba Landscape Acquisition je na londonski borzi zbrala 500 milijonov evrov, čeprav je o njenem poslovnem modelu znano le to, da se namerava ukvarjati z nepremičninami, predvsem v Severni Ameriki in Evropi. Kot v NZZ piše Gerald Hosp, so to lahko nanaša tako na restavracije in hotele kot na igralnice.
-
22. 11. 2017 | Svet
Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije v Jemnu vodi vojno proti uporniškim Hutijem, ki so v letu 2014 v Sani prevzeli oblast. Spomladi 2015 je savdski kronski princ Mohammad Bin Salman ukazal zračne napade na Jemen, ki trajajo še danes. Ti napadi ne izbirajo ciljev, saj zavezniška letala napadajo tudi šole, bolnišnice, stanovanjske stavbe in ključno infrastrukturo, kot so pristanišča, mostovi in ceste. Vsak ta napad je vojni zločin, skupaj so zločin proti človeštvu, na portalu Truthdig opozarja Juan Cole, profesor zgodovine na univerzi Michigan.
-
21. 11. 2017 | Družba
Pohlepni šefi so zlomili kapitalizem. Kdo ga bo popravil?
Misel dneva je iz evangelija po Luku: »Povem vam, da bo tudi v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se pokesa, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki se jim ni treba kesati.« Je lahko med skesance uvrstiti šefe družb, ki so z obsodbami pohlepa menedžerjev, izogibanja plačilu davkov in drugih grehov korporacij, v zadnjem času postavili pod vprašaj sedanji kapitalizem, v Guardianu sprašuje Hugh Muir.
-
16. 11. 2017 | Svet
Bill Gates namerava sredi puščave zgraditi pametno mesto
Ustanovitelj družbe Microsoft in najbogatejši človek na svetu Bill Gates se je odločil, da bo zgradil novo »pametno mesto« za okrog 200 tisoč ljudi. Investicijska družba Belmont Partners, ki jo vodi, je v projekt vložila 80 milijonov dolarjev. Kot poroča Independent je v jugozahodni Arizoni kupila 10 hektarov zemlje, na kateri bo dogradila šole, stanovanja, pisarne, poslovne stavbe in trgovine. Novo mesto se bo imenovalo Belmont.
-
15. 11. 2017 | Svet
Prvi uspeh kmeta v tožbi proti energetskemu velikanu
Majhen kmet iz Peruja Saul Luciano Lliuya se je odločil tožiti nemški energetski koncern RWE, ker ugotavlja, da je soodgovoren za podnebne spremembe. Sodišče v kraju Hamm je v ponedeljek odločilo, da je njegova tožba prepričljiva, zato je verjetno, da mu bo tožnik lahko predstavil dokaze. Lliuya od RWE zahteva odškodnino, ker mesto Huaraz, kjer prebiva, ogroža ledeniško jezero, ki se povečuje, ker podnebne spremembe povzročajo taljenje ledu in snega. RWE je s svojimi termoelektrarnami na premog, ki spuščajo v zrak ogljikov dioksid, eden od povzročiteljev podnebnih sprememb, pravi Lliuya.
-
14. 11. 2017 | Svet
Utišan, ker je razkril lažno prikazovanje primanjkljaja
Andreas Georgiou je tisti šef grškega statističnega urada, ki je konec leta 2010 popravil lažne statistike svojih predhodnikov. Tokrat je bil vnovič obsojen – ker je »obrekoval« svoje predhodnike. Enemu od nekdanjih vodij oddelkov mora plačati 10 tisoč evrov odškodnine, ker je leta 2014 v sporočilu za javnost vprašal, zakaj je sam bil obtožen za pravilne statistike. Proti tistim, ki so odgovorni za napačne podatke o grškem proračunskem primanjkljaju do leta 2009, ni bilo niti preiskave.
-
13. 11. 2017 | Svet
Kaj je v objektiv med potovanjem po Severni Koreji ujel slovenski fotograf
Pričujočo fotografijo je Matjaž Tančič posnel v predmestju Pjongjanga, v majhnem tematskem folklornem parku, ki so ga odprli leta 2012 in so ga lahko obiskovali tudi turisti. Zdaj ga ni več. Njegovo gradnjo je vodil Jang Song Thaek, stric severnokorejskega voditelja Kima Jong Una, ki so ga decembra 2013 usmrtili. Posledično so uničili tudi njegov park, ker je bil del njegove zapuščine. Ko ga je leta 2014 obiskal slovenski fotograf Matjaž Tančič, tam ni bilo skoraj nikogar.
-
9. 11. 2017 | Družba
Neenakost vedno ustvari politika, nikoli tehnologija
Najbolj pogosta utemeljitev za povečanje neenakosti v zadnjih štiridesetih letih je tehnologija, ker je povečala potrebe po zahtevnih spretnostih in hkrati zmanjšala potrebe po rutinskem ročnem delu. Manj razširjene so ugotovitve, da je sedanjo neenakost povzročila trgovinska politika ali politika trga dela. Tehnologija je najpogostejša razlaga za sedanje povečanje neenakosti zato, ker je v tem primeru mogoče reči, da se je neenakost povečala neodvisno od politike.
-
8. 11. 2017 | Družba
Ko ogoljufani delavci puščajo sporočila v Zarinih oblačilih
Kupci oblačil blagovne znamke Zara v Istanbulu so v žepih našli sporočila delavcev tovarne, kjer so jih sešili, da za svoje delo niso bili plačani, poroča Associated Press. Ker na plačilo čakajo že od julija 2016 in ni videti, da ga bodo kmalu dobili, so odšli v trgovine in dali sporočila v žepe oblačil, ki so jih izdelali.
-
7. 11. 2017 | Svet
Od leta 2020 bodo nadzorovali in ocenjevali vse državljane in pravne osebe
Državni svet Ljudske republike Kitajske je 14. junija 2014 objavil dokument o oblikovanju sistema ocenjevanja državljanov. To je klasičen kitajski dolg in pust politični dokument, a vsebuje radikalen predlog. Kaj pomeni, da Kitajci načrtujejo vzpostavitev nacionalne lestvice zaupanja, s katero bodo ocenjevali, kakšen državljan je vsak posamezni prebivalec, sprašuje Wired.
-
6. 11. 2017 | Družba
Prejemniki univerzalnega temeljnega dohodka delajo prej več kot manj
Michael Tubbs, 27-letni župan Stocktona v Kaliforniji, je napovedal, da bo prihodnje leto poskusno uvedel univerzalni temeljni dohodek v višini 500 dolarjev na mesec. Stockton bo tako postal prvo mesto v ZDA, ki bo preskusilo eno od različic univerzalnega temeljnega dohodka, ki naj bi brezpogojno vsem prebivalcem zagotovil dovolj denarja za pokritje temeljnih izdatkov, poroča CNN Money.
-
2. 11. 2017 | Družba
Nasprotniki splava ne smejo več protestirati pred vrati klinike
V Londonskem okraju Ealing nasprotniki splava ne bodo smeli več protestirati pred kliniko Marie Stopes. Svetniki tega okraja so odločili, da klinika lahko vzpostavi zaščitno območje, kjer nasprotniki splava ne bodo več smeli protestirati. Po poročanju Guardiana je 113 poslancev parlamenta, med katerimi je tudi vodja laburistov Jeremy Corbyn, podpisalo pismo za vzpostavitev enakih zaščitnih območij pred klinikami, ki opravljajo splave, po vsej Veliki Britaniji. Klinike same pa istočasno iščejo rešitve, da bi lahko na podlagi zakonodaje o nesocialnem vedenju izpred vrat odstranile nasprotnike splava.
-
31. 10. 2017 | Svet
Zakaj v trgovinah zmanjkuje masla
Je res, da v Franciji zmanjkuje masla, sprašuje BBC. Francija je država, ki ima za Nemčijo drugi največji mlečni sektor. Odgovor je ja in ne. Res je, da v trgovinah po državi ni dovolj masla, police se praznijo. Primanjkuje cenejšega masla trgovskih blagovnih znamk, na policah je pogosto mogoče najti le dražje maslo. Trgovina, v kateri nakupuje novinar BBC Hugh Schofield, kupce obvešča, da se trg z maslom sooča s pomanjkanjem surovine brez primere, zaradi česar ima trgovina težave z dobavo.
-
30. 10. 2017 | Svet
V Bad Birnbachu, manjšem kraju vzhodno od Münchna, od srede vozi prvi električni minibus brez voznika. Deutsche Bahn namerava po poročanju die Zeit s tem pilotnim projektom v Nemčiji uvesti javni promet z vozili brez voznika. Minibus, v katerem je prostora za šest oseb, vozi s hitrostjo 15 kilometrov na uro, povezuje pa železniško postajo s centrom kraja in termami.
-
25. 10. 2017 | Svet
Možnost za vojaški napad na Severno Korejo ostaja na mizi
Možnost vojaškega napada mora pri pogajanjih o južnokorejskem jedrskem programu ostati na mizi, čeprav nihče noče, da bi napetosti na korejskem polotoku reševali na tak način, pravi britanski zunanji minister Boris Johnson. »ne verjamem, da bi si kdo za vsako ceno želel vojaške rešitve tega problema,« je po poročanju Reutersa Johnson dejal v govoru v Londonu. Kljub temu je vsaj teoretično to možnost treba obdržati na mizi.
-
24. 10. 2017 | Svet
Tudi Čehi dobili svojega Trumpa
Češki predsednik Miloš Zeman bo mandat za sestavo nove češke vlade podelil milijarderju Andreju Babišu. Njegova stranka ANO je na sobotnih parlamentarnih volitvah dosegla 29,7 odstotka glasov. 63-letniku po poročanju STA že dlje časa očitajo korupcijo in konflikt interesov, saj je bil finančni minister, medtem ko so se njegova podjetja prijavljala na javne razpise in se potegovala za evropska sredstva. Babiš je sicer vodje drugih strank prek sporočila SMS že v soboto povabil k neformalnim pogovorom.
-
19. 10. 2017 | Družba
Od skrajšanja delovnega tedna morajo imeti korist vsi
Ob objavi podatkov, da je vse več zaposlenih v Nemčiji prisiljenih opravljati več služb, sindikat IG Metall za leto 2018 zahteva dvig plač za 6 odstotkov in uvedbo pravice do skrajšanega delovnega časa za 3,9 milijona zaposlenih na področju kovinske in elektroindustrije, ki jih zastopa. O tem predlogu bodo predvidoma v torek, 24. oktobra, odločali regionalni odbori te največje sindikalne centrale v Nemčiji, ki velja za najmočnejšo sindikalno centralo v industrijskih državah nasploh. Začetek pogajanj o kolektivnih pogodbah za prihodnje leto z delodajalci je predviden novembra.
-
18. 10. 2017 | Svet
Svobodnjak Strache bo odločal, kdo bo vladal v Avstriji
Ko je v Avstriji leta 2000 desničarska svobodnjaška stranka pod vodstvom pokojnega Jörga Haiderja, ki je v jeseni 1999 na volitvah zbrala 27 odstotkov glasov, vstopila v vlado z ljudsko stranko, so se vlade v Evropi in drugod po svetu odzvale s šokom in jezo. EU je proti Avstriji uvedla diplomatske sankcije. Evropski parlament je zahteval, da je Avstrijo treba izključiti, če nova vlada ne bo spoštovala evropskih načel. Izrael je z Dunaja odpoklical svojega veleposlanika. New York Times je pozval administracijo takratnega predsednika ZDA Billa Clintona, naj ukrepa enako. Kljub temu je koalicija med ljudsko stranko in svobodnjaki preživela, dokler ni leta 2005 razpadla.
-
17. 10. 2017 | Svet
Afganistanske rudnine so za Trumpa velika poslovna priložnost
V prvem tednu oktobra je minilo šestnajst let, odkar so ZDA začele vojno v Afganistanu. To je najdaljša ameriška vojna. Da bi upravičil prisotnost ameriške vojske in njene širitve, predsednik ZDA Donald Trump snuje načrt, da bodo ameriška podjetja zdaj še lahko kopala rude v z rudami bogatem Afganistanu, piše publicist Benjamin Dangl.
-
16. 10. 2017 | Svet
Današnja davčna politika potrebuje tudi pravičnost
Decembra 1974 naj bi v restavraciji v Washingtonu nastala teorija, da je zniževanje davkov gorivo za gospodarsko rast. Po pripovedovanju naj bi takrat mladi ekonomist z univerze Chicago Arthur Laffer med večerjo s skico, ki jo je narisal na servieto, prepričal Dicka Cheneyja in Donalda Rumsfelda, ki sta bila svetovalca predsednika Geralda Forda, da bi dvig davkov zmanjšal davčne prihodke zaradi zmanjšanja gospodarske rasti, v kolumni v New York Timesu piše Eduardo Porter.
-
12. 10. 2017 | Svet
Ob stopnjevanju napetosti med Iranom in ZDA, odkar je predsednik ZDA Donald Trump, je spletni medij ProPublica objavil zgodbo, kako je ameriška tajna služba CIA pred podpisom jedrskega sporazuma po svetu tajno financirala konference, katerih namen je bil iranske znanstvenike nagovoriti za pobeg iz države. Če bo Donald Trump umaknil podpis ZDA pod jedrskim sporazumom z Iranom, bo CIA spet organizirala več »konferenc« za pobeg iranskih znanstvenikov.
-
10. 10. 2017 | Svet
Sporne donacije inštitutom, univerzam in medijem
Fundacija New America Foundation, ki je od svoje ustanovitve leta 1999 pomemben forum za politične razprave levice v ZDA, je od Googla, od Erica Schmidta, predsednika Googlove družbe matere Alphabet, in od Schmidtove družinske fundacije prejela 21 milijonov dolarjev. Ko je raziskovalec Barry Lynn, v okviru pobude Odprti trgi, kritiziral tržno moč tehnoloških velikanov, kot je Google, in je na spletni strani fundacije objavil pohvalo EU, da je kaznovala Google, je Schmidt predsednici fundacije Anne-Marie Slaughter sporočil svoje nezadovoljstvo.
-
9. 10. 2017 | Svet
Štirje od pet Avstrijcev menijo, da si običajni državljani ne morejo več privoščiti lastnega stanovanja. Od leta 2007 so se cene stanovanj v Avstriji povišale za okroglih 60 odstotkov, kar je tri krat večji dvig od inflacije. Najbolj so cene stanovanj narasle na Dunaju, in sicer kar za več kot 80 odstotkov. V preostalih osmih zveznih deželah so se v zadnjih desetih letih stanovanja podražila »samo« za 48 odstotkov.
-
5. 10. 2017 | Svet
Googlov in Facebookov problem z lažnimi novicami
Ko se je v noči na ponedeljek razširila novica o pokolu v Las Vegasu, ni trajalo dolgo, ko so na spletu začeli krožiti sumi in lažne informacije o storilcu, njegovem motivu in povezavah. Google in Facebook, ki sodita med največje medijske platforme na svetu, sta imela pri razširjanju teh lažnih novic spet glavno vlogo. Raziskave novinarjev revije Atlantic so pokazale, da je bilo nekaj ur po dogodku na glavni googlovi novičarski strani objavljenih več člankov, da je storilec nedolžen in podpornik nekdanjega predsednika ZDA Baracka Obame, v Neue Zurcher Zeitung piše Fabian Urech.
-
3. 10. 2017 | Svet
Nova diskriminacija LGBT populacije
Pred približno sedmimi leti je v ZDA trener padalstva Donald Zarda eni od učenk med pripravo za skok dejal, da je »100-odstotno istospolno usmerjen«. Pozneje je razložil, da ji je to povedal zato, ker se je učenka zaradi tesnega fizičnega stika počutila neprijetno. Pri tem jo je gledal fant, prijatelj pa jo je zbadal, da je preveč tesno privezana na drugega moškega.
-
2. 10. 2017 | Družba
Retuširane fotografije manekenk morajo zdaj biti označene
V Franciji so s prvim oktobrom začele veljati določbe zakona, na podlagi katerega je treba obvezno označiti vsako fotografijo manekenk in manekenov, ki je računalniško obdelana. To pomeni, da je treba vsako fotografijo, ki je objavljena v medijih ali na spletu, na kateri osebo računalniško popravijo, da je bolj suha, večja, ji podaljšajo vrat, povečajo oči, označiti z »retuširana fotografija«. Kršiteljem zakona grozi več deset tisoč evrov kazni.
