Darja Kocbek
-
22. 3. 2017 | Svet
V Uberju se kopičijo problemi in odstopi
Predsednik ameriškega ponudnika prevozov prek mobilne aplikacije Uber Jeff Jones je v nedeljo odstopil s položaja. Drugi mož družbe za glavnim izvršnim direktorjem Trevorjem Kalanickom je položaj pol leta po imenovanju zapustil, ker se ni strinjal s načinom vodenja v tem podjetju. Kalanick je v pismu zaposlenim dejal, da so Jonesa razburili načrti, po katerih bi družba imenovala izvršnega direktorja za poslovanje, ki bi bil po položaju nad njim.
-
16. 3. 2017 | Politika
Nič manj pomembna, kot poraz skrajnega desničarja Geerta Wildersa je lekcija nizozemskih volitev za sredinske, levičarske in druge stranke v drugih državah v Evropi. Kot navaja New York Times, so nizozemske volitve potrdile, da tradicionalne desnosredinske in levosredinske stranke izgubljajo, krepijo se manjše stranke, zato vlade sestavljajo nestabilne koalicije.
-
14. 3. 2017 | Svet
Zakaj smo imeli predsodek, da je Azijka na posnetku varuška in ne partnerka?
Kako sta otroka zmotila profesorja Roberta E. Kellyja, ko je za televizijsko postajo BBC od doma pojasnjeval razmere v Južni Koreji, in kako ju je njegova soproga Jung-a Kim na hitro odpeljala iz sobe, je eden najbolj gledanih posnetkov na družbenih omrežjih v zadnjem času. Na BBC so ob tem opozorili tudi na drugo, manj smešno in prikupno plat. Mnogi ljudje, pa tudi nekateri mediji, so na podlagi videza žene, ki je azijskega porekla, ocenili, da je varuška.
-
13. 3. 2017 | Politika
O politiki na Zahodu odločajo družabna omrežja
Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump "kralj Twitterja", je slovenski predsednik Borut Pahor, znan tudi kot Barbika, "kralj Instagrama". Pahor družabna omrežja za širjenje svojih sporočil uporablja od leta 2012, so pred dnevi poročali tuji mediji. Malo pred tem je Thomas B. Edsall v komentarju v New York Timesu napisal, da internet in njegovi otroci pomagajo razkrajati tradicionalne moralne in etične omejitve v ameriški politiki.
-
8. 3. 2017 | Svet
Zakaj Nemci nasprotujejo vetrnicam
V Nemčiji, državi, kjer je kanclerka Angela Merkel po nesreči v jedrski elektrarni v Fukušimi napovedala zaprtje jedrskih elektrarn do leta 2022 in energetski obrat s prehodom na obnovljive vire energije, ljudje protestirajo proti novim vetrnicam. V krajih, kjer naj bi jih postavili, so ljudje razdeljeni med ostre nasprotnike in zagovornike. V kraju Wittow na otoku Rügen, ki sodi v volilno okrožje Angele Merkel, se nekateri zakonski pari zaradi tega med seboj ne pogovarjajo več, tako nasprotniki kot podporniki zmerjajo lokalne politike, nekateri politiki se bojijo, da jim bodo na avtomobilih prerezali pnevmatike, poroča die Zeit.
-
6. 3. 2017 | Svet
Bo Trump gradil ali razgrajeval?
V prvem mesecu mandata novega predsednika ZDA Donalda Trumpa je besedo normalno bilo mogoče slišati redko. Ko je pred dnevi nastopil v kongresu, je zvenel normalno. Toda če ga pogledamo podrobneje, sploh ni bil normalen, vsaj ne v luči tistega, kar je skupaj s svojimi sodelavci počel in govoril, ugotavlja v New Yorkerju Jeff Shesol, pisec govorov nekdanjega demokratskega predsednika Billa Clintona. Največje protislovje je bilo med predsednikom, ki je v kongresu obljubil »nov program za nacionalno obnovo«, in besedami njegovega glavnega svetovalca Stephena Bannona, ki je samo pet dni prej povedal, da je administracija pravkar začela projekt »razgradnje«. Kaj je torej res? Je zvezna vlada začela z gradnjo, kakor trdi predsednik, ali z razgradnjo, kot trdi njegov glavni svetovalec? Je mogoče, da počne oboje?
-
1. 3. 2017 | Svet
Poljska je dokaz, kako nemočna je EU
Konservativna poljska vlada z ukrepi, ki jih sprejema, že ves čas dokazuje, kako nemočna je dejansko EU, čeprav so ji države članice v zadnjih letih prepustile precej suverenosti. Bruseljskim evropskim funkcionarjem in uradnikom v sporu z državami, kjer vladajoča politika odločno vztraja pri svojem, tudi takrat, ko so ogrožene človekove pravice in svoboščine, ostajajo le besede. Andre Tauber v die Welt nadalje ugotavlja, da je Bruslju v zadnjih letih kljub temu sicer uspelo odvrniti predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana, da najhujših namer ni izvedel, v Romuniji je vlada razveljavila sporno protikorupcijsko zakonodajo, a to je bila bolj posledica protestov državljanov kot zahtev Bruslja.
-
27. 2. 2017 | Družba
Manj samomorov v državah, ki dovolijo istospolne poroke
V državah, ki dovolijo istospolne poroke, se zmanjša število samomorov, je pokazala študija. Na šoli za javno zdravje John Hopkins Bloomberg so raziskovalci analizirali stopnje samomorilnosti srednješolcev v zveznih državah v ZDA. Primerjali so stopnje v državah, ki so legalizirale istospolne poroke, s tistimi, ki jih niso. Ugotovili so, da je v državah, ki so dovolile istospolne poroke, med srednješolci za 7 odstotkov manj možnosti, da si bodo poskusili vzeti življenje.
-
23. 2. 2017 | Svet
Vzpon in padec Mila Yiannopoulosa, junaka desnice
Odstop Mila Yiannopoulosa z mesta urednika desničarskega portala Breitbart je zgodba o tem, kako skrajna desnica izkorišča mlade moške, pri čemer je ne zanimajo njihova telesa, ampak čustva, kaj jih boli, njihovo upanje, jeza, tesnoba, njihova potreba po tem, da bi bili del avanture velikih grdih fantov. To je zgodba o najhujših posledicah za poklicnega trola (trol je nekdo, ki namenoma na spletu piše žaljiva in provokativna besedila, op.p.), zgodba o posledicah, ki za nikogar niso smešne, na Pacific Standard piše Laurie Penny.
-
22. 2. 2017 | Svet
Konec evropske varčevalne politike?
Martin Schulz, kandidat socialnih demokratov (SPD) za nemškega kanclerja na letošnjih parlamentarnih volitvah, napoveduje spremembe Agende 2010. To so reforme trga dela in sistema socialne varnosti s ciljem zmanjšati brezposelnost in spodbuditi gospodarsko rast, ki jih je med letoma 2003 in 2005 pripravila in sprejela nemška vladna koalicija s socialnodemokratskim kanclerjem Gerhardom Schröderjem na čelu. Te reforme še danes veljajo za zgled v Evropi, zlasti za krizne članice EU, od katerih EU pod patronatom Nemčije zahteva reforme.
-
21. 2. 2017 | Svet
Že milijarda ljudi velja za »odvečno človeštvo«
Živimo v družbi, ki jo je sociolog in filozof Zygmunt Bauman opisal kot »retrotopijo«. To je družba, v kateri je strah pred prihodnostjo povzročil množično nostalgijo po preteklosti, ki je nikoli ni bilo. Sedanje retrotopično gibanje je odziv na institucionalno politiko na levici in desnici, ki skoraj štirideset let predstavlja prihodnost kot neizogibno nadaljevanje globaliziranega neoliberalnega kapitalizma, na portalu Truthout piše Michael Meurer.
-
20. 2. 2017 | Svet
Kdo je odgovoren, če nesrečo povzroči robot?
Poslanci evropskega parlamenta pravijo, da je treba oblikovati skupna evropska pravila za področje robotike. Evropsko komisijo, ki je med evropskimi institucijami pristojna za pripravo zakonodajnih predlogov, so pozvali, naj pripravi predlog zakonodaje o robotiki in umetni inteligenci, s katero je treba urediti vprašanje odgovornosti, predvsem za samovozeča vozila.
-
15. 2. 2017 | Svet
Korupcija ima v francoski politiki globoke korenine
Še pred dobrima dvema tednoma so javnomnenjske ankete kazale, da bo v letošnji tekmi za predsednika Francije zmagal kandidat konservativne republikanske stranke François Fillon. A podpora mu je strmoglavila potem, ko je satirični časopis Le Canard Enchaîné (Okovana raca) razkril, da je svoji ženi in otrokom iz javne blagajne nakazal približno 1 milijon evrov. Ko je ta časopis, ki je eden najstarejših v Franciji, 5. Julija 1916, med vojno, v času propagande in cenzure, spet začel izhajati, je njegovo uredništvo bralcem obljubilo »veliko lažnih novic«, poroča Financial Times.
-
9. 2. 2017 | Svet
Hrvaški filozof Srećko Horvat se je odločil prikazati, kaj se skriva za begunsko krizo, terorističnimi napadi in odločitvijo Britancev za izstop iz EU (Brexit). V nedeljo, 19. februarja, bo na televiziji Al Jazeera na sporedu oddaja The Business of Colonisation, v kateri namerava razkriti, metode za pokolenje evropskih držav, ki so jih kolonialne sile na Bližnjem vzhodu in Afriki uporabljale v 19. in 20. stoletju. V drugi oddaji The Colonised Society, ki bo na sporedu v nedeljo, 26. februarja, pa bo prikazal, kako ta kolonizacija vpliva na politiko v Evropi vključno s terorizmom in vzponom skrajne desnice.
-
7. 2. 2017 | Svet
Kitajci si ne želijo vojne z ZDA, saj menijo, da bi ta razdelila svet
ZDA in Kitajska se bosta z vojno v prihodnjih desetih letih borili za otoke v Južnokitajskem morju. O tem »ni dvoma«. Istočasno se bodo ZDA vpletle v še eno »veliko« vojno na Bližnjem vzhodu. To je v zadnjih dveh letih dejal Steve Bannon, glavni strateg Bele hiše, ki bo na podlagi odločitve novega predsednika ZDA Donalda Trumpa stalni član sveta za nacionalno varnost. Bannon je kot urednik desničarskega spletnega portala Breitbart in gostitelj radijskih oddaj trdil, da sta Kitajska in islam največji grožnji za ZDA.
-
19. 1. 2017 | Politika
Trump in njegovi podporniki niso odklon
Administracija novega predsednika ZDA Donalda Trumpa prinaša s seboj različne grožnje za najbolj ranljive ljudi v ZDA, za šibko gospodarstvo, za obrabljene upe za mir na svetu, najbolj pa za zdravje ekosistemov na planetu. Te grožnje bi morale biti spodbuda za organizacijo boja proti nemoralni in neumni politiki, ki jo je pričakovati. Medtem ko je Trumpa treba ostro kritizirati, se ne smemo pretvarjati. On in njegovi podporniki niso odklon. Ali nam je to všeč ali ne, treba je biti pošten in priznati, da predstavljajo ideje, ki so bistvo Amerike, ki jo poznamo.
-
13. 12. 2016 | Svet
Pasti Trumpovega 1000 milijard dolarjev vrednega načrta investicij v infrastrukturo
Nov predsednik ZDA Donald Trump je že v svojem prvem govoru po izvolitvi napovedal, da bo s 1000 milijard dolarjev vrednim investicijskim načrtom obnovil avtoceste, mostove, predore, letališča, šole, bolnišnice. Tako bo z ameriškim jeklom in delavci zagotovil ponoven razcvet ameriškega gospodarstva in vrnitev dobro plačanih delovnih mest v ZDA. Eno od ključnih vprašanj pri tem projektu pa je, kje bo zanj dobil denar.
-
25. 10. 2016 | Svet
Prejšnji petek se je v ZDA zgodil vdor v računalniško omrežje, kakršnega še ni bilo. Za to, da so blokirali družbo Dyn, so neznani napadalci na njegove spletne naslove preusmerili za več kot terabit spletnega prometa. Novost tega vdora, ki se je izvedenci najbolj bojijo, je, da so se napadalci spravili na ključno infrastrukturo svetovnega spleta, poroča die Welt. Dyn opravlja spletne storitve za več velikih podjetij iz ZDA, med njimi sta Netflix in Amazon.
-
18. 8. 2016 | Ekonomija
V pokojninskih sistemih držav OECD manjka 78.000 milijard dolarjev
Upokojitev z dopolnitvijo 70. leta starosti, kar je danes za sindikate in tudi nekatere politike nesprejemljivo, je bila pravilo v prvih zakonih za zagotovitev socialne varnosti. V pokojninskem zakonu, ki ga je nemški Reichstag sprejel junija 1889, je bil pogoj za pridobitev pokojnine dopolnitev 70. leta starosti in vsaj 30 let plačevanja prispevkov. Šele leta 1916 so v Nemčiji upokojitveno starost znižali na 65 let. V brošuri o nemškem pokojninskem zavarovanju piše, da je delavcu, ki je na leto zaslužil med 550 in 850 mark, po 30 letih plačevanja prispevkov pripadala pokojnina 162 mark na leto.
-
9. 2. 2016 | Svet
Sandersovi podporniki so realisti
New Hampshire bo danes, v torek, 9. februarja, druga ameriška zvezna država, v kateri bodo volivci v okviru predvolilne kampanje odločali o podpori kandidatom demokratske in republikanske stranke za predsednika ZDA. Na podlagi izidov v prejšnjih kampanjah za predsedniške volitve analitiki pričakujejo drugačen izid kot pred tednom dni v Iowi. Tam je med demokrati nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton za las premagala senatorja iz Vermonta Bernarda Sandersa, senator iz Teksasa Ted Cruz pa je zbral več glasov od favorita milijarderja iz New Yorka Donalda Trumpa.
-
10. 12. 2015 | Svet
Bo Avstralija postala svetovno odlagališče jedrskih odpadkov?
Trajno odlagališče jedrskih odpadkov ni samo problem Slovenije in Jedrske elektrarne Krško, ampak vseh držav, ki imajo jedrske elektrarne. Najdalj v postopkih za dograditev takšnega odlagališča sta po podatkih svetovnega združenja za jedrsko energijo Finska in Švedska. Okoljevarstveno organizacijo Greenpeace pa zdaj po poročanju Die Zeit najbolj skrbi, da bo Avstralija postala svetovno odlagališče jedrskih odpadkov.
-
24. 11. 2015 | Svet
Nevarna uporaba besedne zveze »vojno stanje«
Izredne razmere, izredno stanje, vojna – to so izrazi, ki smo se jim v času miru dolgo izogibali. Zdaj, po napadih v Parizu, jih je kot vojaško orodje uporabila ena od držav sredi Evrope. Tem vojnim izrazom sledijo konkretni ukrepi. Prebivalci Bruslja od sobote živijo v mestu, ki ga ogroža teror. Na ulicah je vojska, ohromljen je promet, trgi so prazni, trgovine zaprte, omejeno je gibanje. In vse od običajnega državljana do predsednika vlade je zelo strah. Žalovanju, ki je po pokolih v Parizu zajelo kontinent, zdaj sledi oborožena obramba, za katero nihče ne ve, kdaj se bo končala, koliko časa lahko traja, ne da bi trajno uničila naš način življenja. Boj proti terorizmu, izraz, ki ga je po napadih 11. septembra 2001 v New Yorku uporabil tedanji ameriški predsednik George Bush, nima trajnih posledic le za vsakdanje življenje številnih Evropejcev.
-
16. 11. 2015 | Ekonomija
Neenakost je izbira, ni nepričakovan neugoden rezultat
Živimo v dobi povečevanja neenakosti. Politika neoliberalizma in financializacije gospodarskega življenja je vzpostavila družbeni red, v katerem so bogati na račun vseh preostalih vse bogatejši. Zaradi tega ni nič presenetljivega, da se v mnogih zahodnih državah zmanjšuje srednji razred ter se je večini delovnih ljudi, mladih in upokojencev izjemno zmanjšal življenjski standard.
-
5. 10. 2015 | Politika
Grenka resnica o izsušitvi močvirja Wall Street
Predsednik ZDA Barack Obama je pred petimi leti podpisal zakon, ki naj bi omogočil dokončno izsušitev močvirja Wall Street. Državljanom je obljubil, da jim nikoli ne bo več treba plačevati za napake bankirjev, ker bi bile banke prevelike, da bi lahko padle. Grenka resnica je, da so banke danes še večje kot takrat, določbe zakona Dodd-Frank so bile uresničene le delno, še huje, nekaj predpisov sploh ni bilo sprejetih, ker so to preprečile banke.
-
21. 9. 2015 | Svet
Cecilia Malmström reformira tam, kjer je pritisk, kar je bolje kot nič, ni pa dobro
Evropska komisija je odobrila predlog novega sistema za reševanje sporov med vlagatelji in državami. Mehanizem ISDS bo nadomestila s sodiščem za naložbe v vseh tekočih in prihodnjih pogajanjih o naložbah EU, vključno s pogajanji med EU in ZDA o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP). Petra Pinzler v Die Zeit opozarja, da je to bolje kot nič, ni pa dobro.
-
14. 9. 2015 | Svet
Razprave o migracijah so v Evropi dosegle skrb zbujajoče razsežnosti. Začelo se je z označbo vseh z migranti. Ta označba zabriše razliko med ljudmi, ki bežijo pred revščino oziroma iz ekonomskih razlogov, in ljudmi, ki bežijo pred vojno, torej iz političnih razlogov. Za razliko od ekonomskih migrantov imajo ljudje, ki bežijo pred zatiranjem, terorjem in pokoli, neodtujljivo pravico do azila, na podlagi česar jim mora mednarodna skupnost zagotoviti streho nad glavo, je za Project Syndicate napisal filozof Bernard-Henri Lévy.
-
10. 9. 2015 | Svet
Hiša iz kart s 199.000 milijardami dolarjev kreditov se lahko vsak trenutek zruši
Za borze je bil 24. avgust najhujši dan po bankrotu velebanke Lehman Brothers leta 2008. Indeks na borzi Dow Jones je že takoj ob odprtju trgovanja padel za več kot 1000 točk. Čeprav bi že nekaj časa morala biti udarna novica nelikvidnost na trgih, je v medijskih poročilih bilo mogoče prebrati, da sta pretres domnevno povzročila nižja kitajska gospodarska rast in strah pred dvigom obrestne mere v ZDA.
-
9. 9. 2015 | Svet
Vloga ZDA v sedanji evropski krizi z begunci
Pritiski na ZDA naj Evropi pomagajo pri reševanju krize z begunci, se po poročanju Reutersa vse bolj stopnjujejo. Nekdanji britanski zunanji minister David Miliband, ki zdaj vodi Mednarodni reševalni odbor (International Rescue Committee), je pozval ZDA, naj prevzamejo vodilno vlogo, ki so jo v preteklosti v podobnih kriznih razmerah že prevzele. ZDA pa nimajo namena sprejeti dela beguncev, ker se bojijo, da bi z njimi v državo lahko prišli tudi pripadniki Al Kaide in Islamske države.
