Darja Kocbek
-
7. 9. 2015 | Svet
Darilo predsednika ECB Maria Draghija za investitorje
Mario Draghi je v četrtek, 3. septembra, ko je zasedal svet Evropske centralne banke (ECB), praznoval 68. rojstni dan. Dobil je nekaj čestitk, a te niso mogle zasenčiti njegovih skrbi zaradi slabših napovedi za gospodarsko rast v Evropi, vse nižje stopnje inflacije in dogajanja na Kitajskem. Po zasedanju sveta ECB je investitorjem kljub temu napovedal majhno darilo. Ni sicer še napovedal povečanja količine svežih evrov, ki jih ECB vsak mesec v okviru ukrepa kvantitativnega sproščanja da na trg, je pa jasno dal vedeti, da ima roko že na ročici, s katero bo spustil na trg dodatne evre.
-
3. 9. 2015 | Svet
Problemi na Kitajskem hitro lahko povzročijo težave drugod
Zadnji pretresi na globalnih finančnih trgih kažejo, kako hitro tveganja lahko preidejo iz enega v drugo gospodarstvo, je v Džakarti opozorila generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. V zadnjih nekaj tednih smo po njenih besedah lahko opazili, kako zelo je Azija v središču globalnega gospodarstva in kako hitro se lahko motnje na enem trgu v Aziji prenesejo v preostali svet. Indeksi na svetovnih borzah in tečaji valut mnogih hitrorastočih držav so po odločitvi kitajske vlade, da zniža tečaj valute juan, močno padli.
-
2. 9. 2015 | Svet
Avstrijska slaba banka Heta je v prvem poletju pridelala 1,1 milijarde evrov izgube
Avstrijska slaba banka Heta je z izgubo 1,1 milijarde evrov, ki jo je ustvarila v prvem polletju letos, povečala svoj negativni kapital. Ta zdaj znaša 8,1 milijarde evrov. Konec leta je ta slaba banka, na katero so Avstrijci prenesli slaba posojila propadle banke Hypo Alpe Adria, imela še sedem milijard evrov veliko kapitalsko luknjo.
-
31. 8. 2015 | Svet
Mož s 4.700.000.000.000 dolarjev
BlackRock je največja finančna družba na svetu. Upravlja 4700 milijard dolarjev oziroma 4300 milijard evrov. To je več, kot znaša letni bruto domači proizvod Nemčije kot največje in najbogatejše države v Evropi. Vrednost vseh dobrin in storitev, ki jih Nemci ustvarijo v letu dni, namreč znaša 3800 milijard dolarjev. Poleg tega uslužbenci družbe BlackRock prek računalnikov na podlagi pogodb z velikimi vlagatelji nadzorujejo in analizirajo na tisoče portfeljev, v katerih je zbranih pet odstotkov vseh delnic, obveznic, kreditov, izvedbenih finančnih instrumentov, certifikatov in drugih naložb na svetu.
-
31. 8. 2015 | Svet
Ustanovitelji nove Evrope ali njeni grobarji?
»Evropo želimo vzpostaviti na novo,« je Emmanuel Macron, francoski minister za gospodarstvo, povedal za Süddeutsche Zeitung. Evrska kriza in pogajanja o tretjem reševalnem programu za Grčijo kažejo, da evropska denarna unija ne more več delovati kot do zdaj. Status quo po besedah 37-letnega francoskega gospodarskega ministra vodi v samouničenje. Njegova generacija je zato pred ključnim vprašanjem, ali želi biti nova ustanoviteljica Evrope ali njena grobarka.
-
10. 8. 2015 | Ekonomija
Milijarderji, ki plenijo pod krinko filantropije
Ameriški parazitski oligarhi so mojstri odnosov z javnostmi. Lynn Parramore je v članku na spletni strani Truthout predstavila pokrovitelje dobrodelne fundacije Robina Hooda iz New Yorka. To fundacijo po njenih besedah namreč vodi nekaj najbolj pohlepnih kapitalistov zadnjega stoletja. Ustanovil jo je mogočnež hedge sklada Paul Tudor Jones, na vodilnih položajih in odborih fundacije je 19 milijarderjev.
-
4. 8. 2015 | Svet
Več ali manj pooblastil za evropsko komisijo?
Julija je francoski predsednik Francois Hollande pozval k ustanovitvi vlade evroobmočja, ki bi imela svoj proračun in demokratično kontrolo parlamenta. Grožnja po njegovih besedah ni preveč Evrope, ampak njena nezadostnost, Evropa je dopustila, da so njene institucije postale šibkejše, članice EU imajo težave najti skupni jezik. Njihovi parlamenti so preveč oddaljeni od odločanja, ljudje pa se obračajo vstran od Evrope. To so izkoristile populistične stranke, je opozoril Hollande.
-
31. 7. 2015 | Svet
Putin o čudnem odnosu med EU in ZDA
Evropa se pri političnih odločitvah preveč zanaša na mnenje ZDA, pravi ruski predsednik Vladimir Putin. V pogovoru za švicarsko TV SRF je dejal, da si Rusi želijo Evropo, ki bi močneje kazala svojo neodvisnost in suverenost. »Malo čudno je, da moramo potovati v Washington, če hočemo z našimi evropskimi partnerji razpravljati o naših internih zadevah,« pravi Putin.
-
30. 7. 2015 | Politika
Kako je Mramor pomagal Nemcem do zmage
Na vrhuncu pogajanj o tretjem programu pomoči Grčiji je Nemčija v tem mesecu dala v javnost predlog o možnosti za začasen izstop Grčije iz območja evra. Z njim je prelomila vse obljube zadnjih let o poglabljanju Evropske unije. Po pisanju New York Timesa Nemci niso bili prvi, ki so zahtevali izstop Grčije iz območja evra. To je bila Slovenija, »majhna članica območja z evrom«. Njen finančni minister je za levičarsko grško vlado, ki jo je primerjal s komunisti v nekdanji Jugoslaviji, zahteval pripravo »načrta B« že aprila za zaprtimi vrati na zasedanju ministrov za finance v Latviji. Ta predlog finančnega ministra Dušana Mramorja je bil za Nemčijo dvojna zmaga.
-
29. 7. 2015 | Svet
Finančno središče Londona je dobro mesto tudi za pranje denarja
Zaposleni v eni od velebank naj bi prenakazal 1,4 milijona dolarjev. Preden je to storil, je opazil, da je priimek lastnika računa enak priimku obsojenega kriminalca. Imel je prav, preiskava je pokazala, da je kriminalec takoj, ko so ga izpustili iz zapora, organiziral finančne goljufije in pranje denarja. Aretirali so ga na letališču, na računih njegovih podjetij poštnih predalov so zamrznili več kot 20 milijonov dolarjev.
-
21. 7. 2015 | Ekonomija
»Vrtljiva vrata« pri pogajanjih o sporazumu TTIP
Nekateri najvišji uradniki in funkcionarji na ravni EU in v državah članicah, ki se z ZDA pogajajo o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini in naložbah (TTIP), se selijo med službami v javnem sektorju in funkcijami svetovalcev podjetij in obratno, razkriva spletna stran Corporate Europe Observatory. Ta »vrtljiva vrata« najdemo med največjimi lobisti za podjetja v EU, vključno s področij telekomunikacij in informacijsko-komunikacijske tehnologije, proizvodnje hrane in kmetijstva, financ, reševanja investicijskih sporov, farmacije, sodelovanja na področju regulative.
-
13. 7. 2015 | Ekonomija
Odprto pismo državljanom nekdanjega vzhodnega bloka zaradi Grčije
»Dragi Slovaki, Litvanci, Latvijci, Slovenci, prepričan sem, da v zadnjih dneh, tednih in mesecih spremljate grško dramo. Spremljate jo, ker so vaše države kot države z evrom morale prispevati za reševanje Grčije. Dobro tudi veste, da bi glede na BDP izgubili več kot Nemci, če bi Grčija bankrotirala. Ob upoštevanju delitve bremen je nepošteno, da so morale vaše države, ki imajo nižjo raven prihodkov kot Grčija, prispevati za reševanje Grčije. Upravičeno ste zgroženi, to je res čudno. Toda še nekaj je, nekaj dejstev, ki jih morate vedeti,« v odprtem pismu, ki jih je naslovil na državljane nekdanjega vzhodnega bloka, ki nasprotujejo reševanju Grčije, piše ekonomist dr. Zoltan Pogatsa, specialist za grško finančno krizo.
-
10. 7. 2015 | Ekonomija
San Marino je primer, kaj se zgodi, ko borci proti davčnim utajam zmagajo
Mini državica San Marino je desetletja cvetela, ker je bila kot davčna oaza privlačna za premožne, ki so pred davkarijo skrivali denar. Zlasti Italijani so tam radi skrivali denar, za katerega niso hoteli plačati davka. Leta 2009 je bilo vladi v Rimu dovolj in minister za finance Giulio Tremonti je San Marino dal na črni seznam, bogatašem, ki so tam imeli skrit denar, pa ponudil amnestijo.
-
9. 7. 2015 | Svet
ZDA skrbi, da bi Grčija po izstopu iz območja evra postala evropska Somalija
Čeprav mediji v ZDA tako rekoč ne poročajo o grški krizi, so v Beli hiši zelo zaskrbljeni. Predsednik Barack Obama si močno prizadeva prepričati evropske voditelje, naj najdejo rešitev. V ponedeljek se je po telefonu pogovarjal s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, v torek z nemško kanclerko Angelo Merkel. Finančni minister Jack Lew je poklical direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde in nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja. Lew naj bi v preteklem tednu poklical več evropskih visokih politikov, celo posebnega odposlanca naj bi Washington poslal v Bruselj, poroča Die Zeit.
-
8. 7. 2015 | Svet
Je odločitev Grkov na referendumu nov upor mladih?
V zadnjih petih letih so stare politike (levičarska, desničarska, sredinska ali kapitalistična in socialistična) dobile novega izzivalca, ki se imenuje mladi. Kaj ti ljudje hočejo, je postalo pomembno. Na grškem referendumu je glasovalo proti več mladih od povprečja vseh prebivalcev. Zaradi ostrih varčevalnih ukrepov trojke v Grčiji približno 50 odstotkov mladih nima zaposlitve, zato zahtevajo drugačno politiko. Lahko imajo prav, lahko tudi ne, a ni dvoma, da napenjajo svoje politične mišice in imajo razumljive tegobe, na svoji spletni strani piše profesor Juan Cole.
-
2. 7. 2015 | Svet
Grčija je v bankrotu, čeprav tega uradno tako ne pove. Kdo je kriv, da se je to zgodilo? Predsednik vlade Aleksis Cipras. Njegova vlada nima recepta za rešitev države, v petih mesecih, kolikor je na oblasti, je v Evropi zapravila vse zaupanje, ki ga je imela. Z odločitvijo o razpisu referenduma, na katerem bodo Grki v nedeljo odločali, ali sprejemajo pogoje, pod katerimi bi mednarodni posojilodajalci grški državi bili pripravljeni zagotoviti nova posojila kot pomoč, je Cipras dokazal, da mu gre zgolj za to, da se za vsako ceno obdrži na oblasti. Svoje kolege v evroskupini izsiljuje, da mu ti v pogajanjih še bolj popustijo.
-
1. 7. 2015 | Svet
Kako je bil porabljen denar za reševanje Grčije
Manj kot deset odstotkov od 240 milijard evrov, ki jih je kot mednarodno pomoč prejela Grčija, je bilo porabljenih za reformo njenega gospodarstva in za pomoč šibkim članom družbe, opozarja Guardian. Večino pomoči Grčiji so dobile banke, ki so Grčiji pred izbruhom krize na veliko posojale denar in jih ni zanimalo, ali jim bodo Grki sposojeno lahko vrnili.
-
30. 6. 2015 | Svet
Kako bi investiral papež Frančišek?
Papež Frančišek v okrožnici o ekologiji Laudato Si’ (Bodi hvaljen), v kateri opozarja, da moramo prenehati uničevati naš planet, navaja številne bistre misli, recimo: »Kar koli je šibko, kot recimo okolje, se ne more braniti pred interesi poveličevanega trga.« Papež tako investitorjem v bistvu dopoveduje, naj prenehajo častiti denar in naj se začnejo zanimati, kako s svojimi ukrepi uničujejo skupno dobro. Papež je Wall Streetu dejansko sporočil: crkni, na portalu Truthout piše Emily Schwartz Greco.
-
10. 6. 2015 | Svet
Sodnik v New Yorku je odločil, da mora Argentina plačati še 5,4 milijarde dolarjev
Argentina je v sodni bitki s svojimi upniki na sodišču v New Yorku izgubila še en boj. Sodnik Thomas Griesa je razsodil, da mora okrog 500 upnikom, ki so leta 2001 nasprotovali odpisu dolga, plačati 5,4 milijarde dolarjev. Že lani je Argentina izgubila enako tožbo proti skladom hedge. Tudi tisto sodbo je sprejel sodnik Thomas Griesa.
-
4. 6. 2015 | Svet
Nov pogled Vatikana pod vodstvom papeža Frančiška na Evropsko unijo
Papež Frančišek namerava v soboto, šestega junija, obiskati Sarajevo. To bo njegov tretji obisk v Evropi zunaj Italije. Septembra lani je obiskal Tirano, novembra je bil v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Izbira teh krajev pomeni novo smer v odnosu Vatikana do EU.
-
2. 6. 2015 | Svet
Zmota v poročilih o pogajanjih med Grki in mednarodnimi posojilodajalci
V tem mesecu se izteče podaljšanje programa za pomoč Grčiji, ki je bilo dogovorjeno februarja letos. Dogovora med grško vlado pod vodstvom Aleksisa Ciprasa in mednarodnimi posojilodajalci o izplačilu naslednjega obroka pa še vedno ni na vidiku. Grški finančni minister Janis Varufakis je za Project Syndicate napisal, da je edina ovira za dosego dogovora varčevanje.
-
1. 6. 2015 | Družba
Kitajci gradijo prvo tovarno »z nič delavci«
Na Kitajskem so začeli graditi prvo tovarno, v kateri ne bo nobenega delavca. Podjetje Everwin Precision Technology iz Dongguana namerava v prvi fazi projekta Nič delavcev narediti tovarno, v kateri bo delalo 1000 robotov. Prvih 100 robotov je že namestilo za tekoči trak. »Tovarna z nič delavci ne pomeni, da ne bomo zaposlili nobenega človeka, pomeni, da bomo število delavcev zmanjšali za 90 odstotkov,« je povedal predsednik uprave Chen Qixing, poroča China Daily.
-
23. 5. 2015 | Svet
Svetovna trgovinska organizacija odločila v prid proizvajalcem mesa
Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je presodila proti državi ZDA. Po presoji organizacije označevanje izvora mesa, kakršnega poznamo tudi v Sloveniji (kje je bila žival rojena, rejena in zaklana), ni v skladu z njenimi pravili, ker so zaradi tega tuji ponudniki v neenakovrednem položaju. Ta odločitev WTO je dokončna in se nanjo ni mogoče pritožiti.
-
21. 5. 2015 | Svet
Rodovitna zemlja v Ukrajini je v lasti oziroma pod nadzorom tujih korporacij
Kmetijstvo v Ukrajini je na majavih nogah. Raziskovalni center Oakland Institute je objavil poročilo, v katerem navaja, da je bilo lani več kot 1,6 milijona hektarov kmetijske zemlje v Ukrajini v lasti oziroma pod nadzorom tujih korporacij. Po zadnjih podatkih se je ta površina povečala že na 2,2 milijona hektarov. Ta raziskava je tudi pokazala, da obstajajo velika siva območja glede pravice do posesti, zato je težko ugotoviti, kdo ima danes dejansko nadzor nad kmetijsko zemljo v Ukrajini.
-
19. 5. 2015 | Družba
Nekdanji vodja raziskav pri Googlu namerava z izobraževanjem prek spleta revolucionirati univerzo
Sebastian Thrun, nekdanji vodja raziskav pri Googlu, namerava prek družbe Udacity na novo postaviti univerzo. Za to je pravkar od investitorjev zbral 35 milijonov dolarjev. Novinar Die Zeit Christoph Drösser navaja, da pred letom dni Thrunu ni kazalo tako dobro, saj se je zdelo, da je začetno navdušenje nad množičnim izobraževanjem prek spleta mimo. Čeprav so izvajalci predavanj, ki jih je mogoče spremljati prek spleta, pobirali milijone, je devet od desetih slušateljev izobraževanje predčasno prekinilo.
-
18. 5. 2015 | Svet
Migracije so dejanje obupa, ne kriminalno dejanje
Zaradi vojn in revščine se po svetu selijo milijoni ljudi, ki tvegajo življenje, da bi pobegnili pred obupnimi razmerami. Odgovor elite na te selitve je očitno, da jih polovijo, spravijo v zapore, tihotapce kriminalizirajo, morske poti, po katerih potujejo, pa militarizirajo.
-
14. 5. 2015 | Svet
Avstrija išče zaveznike proti nemškim vinjetam, komisarka Violeta Bulc pa bi vinjete v EU ukinila
Če Evropska komisija proti Nemčiji zaradi uvedbe do tujih voznikov diskriminatornih vinjet za osebna vozila ne bo uvedla postopka, jih namerava Avstrija spodbijati s tožbo na sodišču EU. Toda preden to sodišče o zadevi odloči, lahko mineta dve ali celo tri leta. Če bi sodišče EU po uvedbi ugotovilo, da so nemške vinjete v nasprotju s pravnim redom EU, bi vozniki lahko zahtevali povračilo denarja, a le z originalnimi računi oziroma z izpiskom naročila vinjete prek spleta. Hitre odločitve sodišča EU prav zaradi možnosti vračila ni pričakovati, je po poročanju časopisa Der Standard povedal izvedence za pravo EU na univerzi Innsbruck Walter Obwexer.
