Darja Kocbek
-
13. 5. 2015 | Svet
Po železničarjih bodo v Nemčiji ustavili delo poštarji
Nemški železničarji so pravkar končali najdaljšo stavko v zgodovini. V tem tednu nameravajo stavkati poštarji. Od petka stavkajo zaposleni v vrtcih. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo spet stavkali piloti. Za stavki poštarjev in v vrtcih so se odločili pri sindikatu Verdi, ki je največji sindikat zaposlenih v storitvenih dejavnostih v Nemčiji.
-
12. 5. 2015 | Svet
Zapori so molzna krava za premožne
Nebrzdana privatizacija v družbi v ZDA povzroča kaos. Pred nekaj desetletji so zaporniki lahko prek zaporniškega telefona klicali svoje družinske člane za štiri dolarje na uro. Ti klici so se močno podražili, ko so zvezne države za zagotavljanje telefonskih povezav v zaporih začele sklepati pogodbe z zasebnimi družbami, kot je AT&T.
-
5. 5. 2015 | Ekonomija
Polna zaposlenost ne pomeni raja na trgu dela
Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi se hvali, da politika negativnih obrestnih mer učinkuje. Svetovalec za investicije Mike Mish Shedlock ga sprašuje, za koga. Brezposelnost v Španiji se je namreč povišala na 23,7 odstotka, rekordno visoko stopnjo brezposelnosti imajo v Franciji, pa tudi v Avstriji. V EU in območju evra po podatkih evropskega statističnega urada sicer pada, a je še vedno bistveno višja kot pred krizo.
-
4. 5. 2015 | Ekonomija
Nova finska vlada je grožnja za evro
Ne grška vlada Aleksisa Ciprasa, ampak nova finska vlada je grožnja za evro, v tiskani izdaji poroča časopis New Europe. Finska je med državami z evrom med najbolj glasnimi zagovornicami politike varčevanja. Aprila so Finci na parlamentarnih volitvah odločili, da bo nov predsednik vlade milijonar in poslovnež Juha Sipila. Sipila vodi liberalno kmetijsko Stranko centra, ki je na volitvah zbrala 21 odstotkov glasov in s tem 49 sedežev v 200-članskem parlamentu. Na drugo mesto se je z 38 sedeži uvrstila desničarska stranka Pravi Finci, ki že ves čas nasprotuje reševanju problematičnih držav z evrom.
-
2. 5. 2015 | Ekonomija
Nekdanji prvi mož ameriške centralne banke zdaj dela za finančno industrijo
Kmalu potem, ko je prenehal opravljati funkcijo guvernerja ameriške centralne banke Federal Reserve (FED), je Ben Bernanke začel delati kot svetovalec investicijske družbe Pimco. Pomagal naj bi ji kot strokovnjak za gospodarstvo in redno skrbel za njene stranke. Pred dvema tednoma je prišla v javnost novica, da bo Bernanke svetoval tudi hedge skladu Citadel, poroča Die Zeit.
-
26. 4. 2015 | Družba
Osnovna šola Oberforstbach v nemškem Aachnu je prva osnovna šola v Nemčiji, ki se je odločila za izvajanje projekta sreča. V tej šoli imajo učenci od prvega razreda predmet, ki se zdi mnogim absurden, saj sreča za vsakega pomeni nekaj drugega. Poudarek je predvsem na tem, da zadovoljstvo lahko dosežejo sami, če se le dovolj potrudijo.
-
23. 4. 2015 | Svet
Kdo so begunci, ki se podajajo na nevarno pot iz Libije čez morje v Evropo?
»Fant poleg mene je padel na tla in za trenutek nisem vedel, ali je padel v nezavest ali je umrl – potem sem videl, da si je zakrival oči, da ne bi več videl valov. Noseča ženska je bruhala in začela je vpiti. Pod palubo so ljudje vpili, da ne morejo dihati, zato so možje, ki so vodili ladjo, odšli dol in jih začeli pretepati. Takrat smo zagledali reševalni helikopter. Dva dni potem, ko je naša ladja z 250 potniki zapustila Libijo, so nekateri že bili mrtvi – valovi so jih odnesli v vodo ali so se zadušili spodaj v temi. Težko mi je govoriti o tem štiri leta potem, ko sem tihotapcu plačal za to, da me je spravil iz Libije, a pomembno je, da ljudje razumejo, kaj se nam dogaja in zakaj,« je za Guardian povedal Hakim Bello, Nigerijec, ki mu je uspelo prek Libije in Lampeduse priti v Berlin.
-
22. 4. 2015 | Ekonomija
Kaj se Evropa lahko nauči iz kriz v Latinski Ameriki
Kdor se hoče spreti s politiki in znanstveniki s področja socialne politike, mora z njimi samo začeti razpravljati o »izgubljenem desetletju« Latinske Amerike v 80. letih prejšnjega stoletja in v tej razpravi braniti »washingtonski konsenz«. Ta konsenz so reforme proračunov in trga dela, ki sta jih v zameno za svež kapital od prezadolženih držav Latinske Amerike zahtevala Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF). Te reforme so po ugotovitvah kritikov le kratkovidni varčevalni programi, ki so državam Latinske Amerike povzročili velike konjunkturne in socialne probleme. Zdaj IMF skupaj z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko (ECB) kot trojka mednarodnih posojilodajalcev enako politiko vsiljuje kriznim državam v območju evra.
-
20. 4. 2015 | Družba
Pentagon računa, da bo tretjina njegovih vojakov v prihodnosti robotov
Predsednik Abraham Lincoln je med državljansko vojno v ZDA pomagal odpraviti suženjstvo, ki pa se bo konec naslednjega desetletja vrnilo. V gospodinjstvih bomo vsi imeli pomagače, samo proti njim se ne bomo borili v državljanski vojni. Ti pomagači, ki nam bodo stregli kot služabniki, bodo androidi oziroma roboti z umetno inteligenco. Tak oglas je Honda, ki robote razvija že 30 let, objavila leta 2002, so spomnili v reviji Forbes. Je to že realnost ali še vedno sanje?
-
15. 4. 2015 | Družba
Ljudje v kapitalističnem gospodarstvu ne morejo biti lačni, trdi elita
Ljudje v kapitalističnem gospodarstvu ne morejo biti lačni, trdi finančni investitor Peter Schiff. Publicist Paul Buchheit na spletni strani Common Dreams to trditev izpodbija s podatkom, da 16 milijonov otrok v ZDA, ki so odvisni od bonov za hrano, ve, kaj je lakota. ZDA imajo eno najvišjih relativnih stopenj revščine otrok v razvitem svetu. Po podatkih organizacije UNICEF je blaginja otrok najvišja na Nizozemskem in štirih skandinavskih državah, najnižja pa v Latviji, Litvi, Romuniji in ZDA.
-
14. 4. 2015 | Svet
Reševanje Grčije je del politike iskanja grešnega kozla
Zakaj nemška vlada kanclerke Angele Merkel od leta 2010 v resnici »rešuje Grčijo« in kakšne so posledice politike iskanja grešnega kozla, na portalu Truthout piše profesor ekonomije Richard D. Wolff. Leta 2008 je nemški parlament sprejel zakon za reševanje nemških bank v znesku 500 milijard evrov, kar je bil največ vreden reševalni načrt v povojni Nemčiji.
-
13. 4. 2015 | Ekonomija
Strah pred novo finančno krizo
Hitrorastoče države so se zaradi nizkih obrestnih mer v ZDA dodatno zadolžile v dolarjih. Zneski so po poročanju Frankfurter Allgemeine zaskrbljujoče visoki. Če bo tečaj dolarja še rasel, grozi učinek domina, ki lahko pahne svetovno gospodarstvo v novo krizo. Da je močan dolar problem, je v zadnjem času v tako rekoč vsakem govoru opozorila generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde.
-
9. 4. 2015 | Svet
Novi zakoni za dehumaniziranje in celo kriminaliziranje revnih
Elita z vedno novimi predlogi dokazuje, da živi v popolnoma drugem svetu kot večina. Dana Milbank v Washington Postu opozarja na predloge zakonov, s katerimi politična elita v zadnjem času na inovativen način ponižuje revne.
-
8. 4. 2015 | Svet
Špansko gospodarstvo menda pospešeno okreva, mladi izobraženi Španci tega ne občutijo
Sedem let po izbruhu krize špansko gospodarstvo vse hitreje okreva, ugotavlja španska centralna banka. Po njeni oceni bo letošnja rast španskega bruto domačega proizvoda (BDP) dosegla 2,8 odstotka. Optimistična je tudi zimska napoved Evropske komisije, ki je Španijo skupaj z Irsko, Latvijo, Litvo in Malto uvrstila med najhitreje rastoča gospodarstva v letošnjem letu.
-
2. 4. 2015 | Svet
V ZDA nastaja nova aristokracija
V ZDA se kljub razglasitvi konca krize razlika med revnimi in bogatimi še vedno povečuje. Mnogi verjamejo, da si revni zaslužijo, da so revni, ker so lenuhi, bogati pa si zaslužijo, da so bogati, ker delajo bolj trdo kot drugi. V resnici pa revni delajo tudi 60 ali več ur na teden, pa kljub temu ne zaslužijo dovolj, da bi lahko svoje družine potegnili iz revščine, bogati pa se v življenju še niso niti toliko naprezali, da bi pritekla kapljica znoja. Rast števila revnih in bogatih je relativna novost in v obeh primerih gre za izziv ameriški miselnosti, da ljudje dobijo plačano toliko kot delajo, in da je delo pravično plačano, na svojem blogu piše Robert Reich, nekdanji minister za delo v ZDA.
-
31. 3. 2015 | Družba
Uničimo prst in vsi bomo stradali
Predstavljajte si čudovit svet, planet, kjer ni grožnje podnebnih sprememb, se ni treba bati, da bi zmanjkalo pitne vode, ni odpornosti na antibiotike, ni krize zaradi debelosti, ni terorizma, ni vojn. Ste prepričani, da bi se rešili vseh največjih groženj? Žal ne. Tudi če bi vse druge probleme čudežno rešili, nam grozi propad, če ne bomo rešili problema, ki velja za marginalnega in nepomembnega, o katerem mesece ne poroča noben časopis, v Guardianu piše publicist George Monbiot.
-
30. 3. 2015 | Ekonomija
Gnili krediti so spet na voljo, tokrat za avtomobile
Krediti s slabo boniteto so pred osmimi leti pripomogli k izbruhu finančne krize. V ZDA je posel z njimi spet zacvetel. Takšne gnile kredite oglašuje spletni ponudnik FreshStart.com s sloganom »Osebni stečaj naj vam ne prepreči, da bi vozili avtomobil, ki si ga zaslužite,«. Podjetje za preverjanje bonitet Equifax po poročanju Die Zeit navaja, da se je lani število kreditnih kartic, ki jih prejmejo nove stranke s slabo boniteto, povečalo za 40 odstotkov.
-
26. 3. 2015 | Politika
V liberalizirani in privatizirani Švedski si vsak tretji študent želi državno službo
Švedska za številne politike velja za gospodarsko uspešno državo. Za zgled jo postavljajo predvsem zagovorniki privatizacije državne lastnine in liberalizacije, saj so Švedi po izbruhu krize v 90. letih prejšnjega stoletja izvedli obsežno privatizacijo in liberalizacijo, javni sektor pa so zmanjšali. Takrat so najboljši študenti odhajali v službe v zasebni sektor, kjer so bile plače bistveno boljše, tako so delovna mesta v javnem sektorju bila v glavnem na voljo za slabše študente. S krizo, ki je izbruhnila leta 2008, so mladi izobraženi Švedi spet odkrili mamo državo. K temu je precej pripomogla tudi država sama, ki je po zgledu zasebnikov začela privabljati študente s kampanjo.
-
25. 3. 2015 | Svet
Politično moč je treba ustvariti, ni je mogoče dobiti na volitvah
Ena od ključnih točk v razpravah med predsednikom grške vlade Aleksisom Ciprasom in vodstvom stranke Siriza je, da politične moči ni mogoče »dobiti« z zmago na volitvah, ampak jo je treba ustvariti, ker prihaja od spodaj. Cipras je pogosto dejal, da brez ljudi na ulici, ki povedo, kaj so njihove zahteve, pritiskajo na vlado, predstavljajo voljo ljudstva, Siriza ne bo mogla uresničiti svojih obljub in ciljev.
-
24. 3. 2015 | Politika
Lobisti evropskim poslancem plačujejo potovanja
»Mati Tereza ne potrebuje naših storitev. Ona ne bo prišla k nam kot stranka. Če je nekdo pripravljen nameniti denar za odnose z mediji, to naredi zato, ker ima problem,« je leta 2011 izjavil Ivo Ilic Gabara, strateg britanske družbe za odnose z javnostmi BGR Gabara. Njegovo izjavo je objavila nevladna organizacija Corporate Europe Observatory v poročilu (pdf), v katerem navaja podjetja in združenja, ki v Bruslju lobirajo za vlade Rusije, Ruande, Bangladeša, Azerbajdžana, Bahreina ali Nigerije. To so države, katerih režimi so v Bruslju, zlasti v Evropskem parlamentu, stalna tarča kritik.
-
23. 3. 2015 | Družba
Nemški policiji je skoraj zmanjkalo hlač in pasov
Slovenski policisti so februarja ob sprejetju rebalansa proračuna za letošnje leto vlado opozorili, da znesek denarja, ki ga imajo na voljo, ne bo zadoščal, da bi lahko do konca leta izvajali vse svoje obveznosti. Državni sekretar na ministrstvu za notranje Boštjan Šefic je opozoril, da ima policija na voljo 34,7 milijona evrov manj denarja, kot bi potrebovala. Podobno slabo kot slovenska vlada, ko gre za potrebe policije, očitno računa tudi nemška vlada.
-
18. 3. 2015 | Ekonomija
Svetovna banka, ki jo obvladujejo ZDA, dobiva tekmico pod vodstvom Kitajske
Velika Britanija, Francija, Nemčija in Italija so se odločile pridružiti Azijski infrastrukturni investicijski banki (AIIB), ki jo ustanavlja Kitajska in utegne postati konkurenca Svetovni banki, ki je pod vodstvom ZDA. Tako vse večje število zaveznikov ne upošteva zahteve Washingtona, naj se AIIB ne pridružijo. Predstavniki EU so za Financial Times pojasnili, da je odločitev največjih štirih članic EU za pristop k AIIB udarec za Washington.
-
17. 3. 2015 | Družba
Elektrarne na premog so model v opuščanju
Medtem ko se v Sloveniji še vedno krešejo mnenja o šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), se obdobje gradnje novih termoelektrarn na premog na svetu končuje. Aktivisti CoalSwarm so preverili status vseh 3900 termoelektrarn na premog, ki so bile načrtovane od prvega januarja 2010. Po poročanju Die Zeit so za vsako preverili, ali ima dovoljenje, ali že obratuje, ali pa so se investitorji medtem odločili, da je ne bodo gradili.
-
12. 3. 2015 | Ekonomija
Katere probleme skriva načrt ECB za odkup obveznic?
Načrt Evropske centralne banke (ECB) za odkup obveznic držav članic, ki se strokovno imenuje kvantitativno sproščanje, se je začel obetavno. Prvi dan so ECB in centralne banke 19 članic območja evra odkupile za 3,2 milijarde evrov obveznic, je dejal izvršni direktor ECB Benoit Coeure. Glavni ekonomist ECB Peter Praet pa svari, da utegne ta načrt pasti na »neplodna tla«, če vlade ne bodo izvedle potrebnih reform.
-
11. 3. 2015, 07:15 | Svet
Zahod straši z rusko agresijo, Rusija pa doživlja renesanso
Zavezništvo Nato svari, da utegne biti Moldavija naslednja tarča ruske agresije. ZDA oborožujejo baltske države, da se bodo lahko branile proti ruski agresiji. Državni sekretar ZDA John Kerry je v govoru v senatu opozoril na vse večji vpliv Rusije v Evropi.
-
10. 3. 2015 | Svet
Evropske razprave o Rusiji postajajo vse bolj neumne
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je pozval k oblikovanju skupne vojske Evropske unije, ki bi lahko odgovorila na nove grožnje zunaj EU in ščitila evropske vrednote. »Evropske vojske ne bi ustvarili z namenom takojšnje uporabe. A skupna vojska bi Rusiji jasno sporočila, da smo resni glede zaščite vrednot Evropske unije,« je po poročanju STA povedal predsednik Evropske komisije.
-
5. 3. 2015 | Ekonomija
Paul Krugman: nova grška vlada je naredila uslugo drugim državam v Evropi
Zdaj, ko se je prah okrog Grčije polegel, je mogoče v miru pogledati dogovor, ki ga je grška vlada dosegla z mednarodnimi posojilodajalci konec februarja. Ameriški ekonomist Paul Krugman razlaga, da se je za Grke za zdaj končalo veliko bolje, kot bi se lahko. Poleg tega je nova grška vlada s tem, ko ni pokleknila pred mednarodnimi posojilodajalci in ji je uspelo končati cikel vedno hujšega varčevanja, naredila uslugo drugim evropskim državam.
-
4. 3. 2015 | Svet
Švica služi tudi z umetnostjo, zasebnimi šolami in medicinskim turizmom
Medtem ko se svet ukvarja s preiskavami, kako je švicarska podružnica banke HSBC premožnim ljudem pomagala skrivati denar pred davkarijo, nihče ne govori o enako donosnih poslih z umetninami, v zasebnih bolnišnicah in na univerzah.
-
3. 3. 2015 | Ekonomija
Ideja, da je slaba banka rešitev, je absurd
Ideja, da je mogoče iz banke izločiti slabe terjatve in jih dati v slabo banko, potem pa je vse v najlepšem redu, je absurd, na svojem blogu piše svetovalec za investicije Mike Mish Shedlock. To navaja na podlagi poročil, da Avstrijci slabi banki Heta Asset Resolution AG, na katero so prenesli slabe terjatve banke Hypo Alpe-Adria, ne bodo več zagotovili svežega denarja, zato je do konca maja 2016 ustavila vsa izplačila upnikom vključno z obrestmi in jo čaka nadzorovana likvidacija.
