Darja Kocbek
-
28. 2. 2015 | Ekonomija
Trojka je izsiljevala ministre, postavila se je za zakonodajalca in ščitila elite
Antonis Manitakis težko skrije jezo, ko pripoveduje o času, ko je bil minister v grški vladi. Pravi, da so ga »izsiljevali« ljudje, ki »širijo strah in grozo«, govori o »poniževanju« in »podjarmljenju«. Ne govori o kriminalcih, njegovi nasprotniki so bili uradniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Evropske centralne banke (ECB) in Evropske komisije. To so bili uradniki institucij, ki kot trojka mednarodnih posojilodajalcev od leta 2010 pišejo evropsko zgodovino, na podlagi ugotovitev iz dokumentarca Macht ohne Kontrole (Oblast brez nadzora) navaja die Zeit.
-
25. 2. 2015 | Ekonomija
Rešitve za krizo še ni, reforme niso dovolj
Prilagoditve, ki so jih v zadnjih petih letih Grčiji vsiljevali mednarodni posojilodajalci, sodijo med največje gospodarske katastrofe sodobne zgodovine. Za rešitev tega problema sta na voljo le dve možnosti. Prva je, da Grčija zapusti območje evra. Druga je, da najdemo pot za znižanje zadolženosti v območju evra. Reforme niso dovolj, piše kolumnist spletne izdaje Spiegla Wolfgang Münchau.
-
22. 2. 2015 | Politika
Bistvo sodobnih prostotrgovinskih sporazumov ni več trgovina
Predstavljajte si, da bi z določenim zakonom povečali bruto domači proizvod države in bi skoraj vse koristi od te rasti imel le en odstotek najpremožnejših. Večina državljanov bi sicer lahko določene izdelke po novem kupovala ceneje, a to korist bi izničila izguba delovnih mest in plač. To so v zadnjih dveh desetletjih ljudem v ZDA prinesli sporazumi o prosti trgovini, na svoji spletni strani piše Robert Reich, nekdanji minister za delo ZDA. Ob tem priznava, da je verjel v sporazume o prosti trgovini, a to je bilo, preden so plače večine Američanov začele stagnirati in je vse koristi začela pobirati manjšina najbolj premožnih.
-
19. 2. 2015 | Svet
V Vatikanu so našli 1,5 milijarde dolarjev
Finančni minister slovenske države, pa tudi prezadolžena mariborska nadškofija, bi se nedvomno zelo razveselila najdbe, ki jo je pred dnevi objavil kardinal George Pell, finančni minister Vatikana. Kardinale je seznanil o najdbi 1,5 milijarde dolarjev premoženja, za katerega do zdaj niso vedeli.
-
17. 2. 2015 | Družba
Britanska vlada namerava predebele državljane kaznovati z odvzemom nadomestila
Britanska vlada predebelim državljanom grozi, da jim bo odvzela nadomestilo za bolniško odsotnost, če bodo zavrnili zdravljenje. Kolumnistka Guardiana Zoe Williams je zgrožena, čeprav jo obnašanje politikov težko še pretrese.
-
12. 2. 2015 | Svet
Po objemih in širokih nasmehih je Obama odšel iz Indije praznih rok
Ameriškega predsednika Baracka Obamo so v Indiji, kjer je bil pred tremi tedni na obisku, sprejeli kot kralja, povzema Guardian. Da sta se z indijskim predsednikom vlade Narendro Modijem takoj, ko je stopil z letala, pred kamerami objela kot stara prijatelja, kitajski predsednik Xi Jinping pa je septembra lani od Modija dobil le »čvrst stisk roke«, so brali bralci New York Timesa.
-
11. 2. 2015 | Družba
Lastnikom virtualne valute bitcoin grozi nova velika izguba
Spletna valuta bitcoin, ki jo je neznanec razvil leta 2009 sredi vrhunca finančne krize, velja za alternativno valuto, ki je ne kontrolira nobena vlada, centralna banka ali finančna institucija. Zdaj 3000 vlagateljem v bitcoin prek platforme oziroma borze MyCoin v Hongkongu grozi velika izguba. S hongkonške centralne banke so sporočili, da primer borze MyCoin utegne vključevati goljufijo ali piramidalne sheme. Business Insider navaja, da naj bi vlagateljem, ki so više v piramidi, nezakonito ponujali izplačilo vložkov, če najdejo nove vlagatelje.
-
10. 2. 2015 | Svet
Paul Collier: Potrebna je prava mera priseljevanja in odseljevanja
Migracije so ena od prednostnih nalog evropske komisije pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja. Juncker je ob izvolitvi obljubil, da želi vzpostaviti novo evropsko politiko za legalne migracije. V veliki meri je bil prisiljen migracije določiti kot eno od prednostnih nalog zaradi tragičnih smrti beguncev pred obalo italijanskega otoka Lampedusa, kjer so prejšnjega predsednika evropske komisije Joseja Manuela Barrosa v jeseni leta 2013 aktivisti humanitarnih organizacij izžvižgali in mu vzklikali »sramota« in »morilec«. Na Lampeduso se je odpravil, ko je tam v morju umrlo več kot 100 beguncev.
-
8. 2. 2015 | Ekonomija
Svet se pogreza v močvirje dolgov
Zadolženost na globalni ravni se je od preloma tisočletja, torej v zadnjih 15 letih, več kot podvojila, je v svoji študiji ugotovila svetovalna hiša McKinsey, poroča spletni Spiegel. V drugem četrtletju lani je globalni dolg po teh podatkih znašal 199.000.000.000.000 dolarjev oziroma 175.000.000.000.000 evrov.
-
5. 2. 2015 | Družba
Tehnološke družbe pobirajo mastne dobičke, delavci dobijo drobtinice
Bi želeli živeti, kjer vse, kar je mogoče programirati vnaprej, delajo roboti in tako rekoč vse dobičke pobirajo lastniki robotov? Ljudje pa bi opravljali le dela, ki so nepredvidljiva in bi zaslužili zgolj za preživetje, na svojem blogu sprašuje Robert Reich, profesor za javne politike na univerzi Berkeley v Kaliforniji in nekdanji minister za delo v ZDA.
-
4. 2. 2015 | Svet
Prisluškujejo vsemu, kar je zanimivo
Michael Hayden, ki je bil v svoji karieri na vseh pomembnih položajih ameriških tajnih služb, je v govoru razkril način razmišljanja ameriških tajnih služb. V času, ko je bil od leta 1999 do 2005 vodja Agencije za nacionalno varnost (NSA), je bil uveden množičen nadzor interneta, v času, ko je bil od leta 2006 do 2009 direktor Centralne varnostne agencije (CIA), je bila ta odgovorna za uvedbo tajnih zaporov in uporabo »razširjenih metod zasliševanja«, za katerimi so se skrivale metode mučenja zapornikov. Hayden je po poročanju The Atlantica še vedno prepričan, da ni naredil nič narobe.
-
3. 2. 2015 | Svet
Tankerji postajajo plavajoča skladišča nafte
Nizkih cen nafte se ne veselijo le vozniki, ampak tudi špekulanti. Ti zdaj kupujejo nafto zato, da jo bodo potem, ko bo njena cena spet rasla, na podlagi terminskih pogodb dražje prodajali. Zdaj je idealen čas za ta poker, navaja nemški Die Zeit. Od junija lani se je cena nafte znižala za 60 odstotkov, cena za nafto, ki bo dobavljena čez eno leto, pa je za dvanajst dolarjev višja od sedanje na dnevnem trgu. Analitiki trga torej računajo, da se bo nafta na srednji rok spet podražila. Zlasti finančno močni trgovci in proizvajalci nafto zdaj skladiščijo in še ne sklepajo pogodb za njeno prodajo v prihodnosti. Špekulirajo, da bodo to nafto v prihodnje lahko prodali po posebej visoki ceni.
-
29. 1. 2015 | Svet
Cipras je Bruslju že takoj pokazal mišice
Zmaga Sirize v Grčiji očitno ne bo vplivala le na območje evra, ampak tudi na mednarodno politiko EU. Nova vlada pod vodstvom Aleksisa Ciprasa je sporočila, da ne podpira torkove izjave voditeljev držav ali vlad EU z grožnjo »o nadaljnjih omejevalnih ukrepih« proti Rusiji zaradi krize v Ukrajini.
-
28. 1. 2015 | Ekonomija
Rusija in Kitajska nameravata letos streti monopol ameriških bonitetnih agencij
V zadnjih 25 letih imajo tri zasebne ameriške bonitetne agencije Moody's, Standard & Poor's in Fitch monopol pri ocenjevanju bonitete podjetij in držav. Od njihovih ocen je odvisno, pod kakšnimi pogoji se lahko podjetja in države zadolžujejo oziroma kako rizične so za vlagatelje naložbe v njihove vrednostne papirje. Te tri agencije, ki imajo sedež v New Yorku na Wall Streetu, odločajo ali je nakup vrednostnih papirjev določenega podjetja ali države naložba ali špekulacija.
-
27. 1. 2015 | Ekonomija
Od kod strah pred novo metlo v Atenah: nemške banke imajo v Grčiji 23 milijard evrov
Vnovič se je izkazalo, da svarila nemške vladajoče politike volivcem v Grčiji, da bi Grčija v primeru zmage levičarske Sirize lahko zapustila območje evra, ne temeljijo na skrbi za interese državljanov, ampak bank. Po podatkih Frankfurter Allgemeine Zeitung so nemške banke imele lani septembra v Grčiji naloženih 23,5 milijarde evrov.
-
26. 1. 2015 | Svet
Washington je postal cona brez razmišljanja
Ko govorimo o nacionalni varnosti, je Washington postal cona brez razmišljanja. Zadušljivost in nepripravljenost vodilnih igralcev v koridorjih moči poiskati nove poti za rešitev ključnih problemov je očitna, a kljub temu neverjetno neopažena. Večja poraba davkoplačevalskih dolarjev, več vdorov v našo zasebnost, večja militarizacija države, napotitev ameriške vojske v druge države, čaščenje vojne in vojni podobnih akcij je način življenja v ZDA.
-
24. 1. 2015 | Ekonomija
Premožni so se začeli bati sveta, ki so ga ustvarili
Medtem ko je ameriški predsednik Barack Obama pravkar razglasil konec krize, milijarderji in oligarhi, ki se udeležujejo letošnjega gospodarskega foruma v Davosu, izražajo skrb zaradi neenakosti v današnjem svetu. V skrbeh ni le George Soros, ki se rad označuje za izdajalca svojega razreda. Tudi izvršni direktor multinacionalke Unilever Paul Polman opozarja na »kapitalistično grožnjo kapitalizmu«. Direktorica Mednarodnega sklada Christine Lagarde se boji, da kapitalizem res vsebuje Marxova »semena lastnega uničenja«, zato je nekaj treba ukreniti.
-
22. 1. 2015 | Svet
Pritiski na poslance zaradi preiskave luksemburške davčne afere
Razjasnjevanje luksemburške davčne afere Luxleaks, ki je pokazala, da Luksemburg velikim podjetjem omogoča, da plačujejo zanemarljivo malo davkov, se v Bruslju vse bolj zapleta. Predvsem desnosredinska politična skupina evropskega parlamenta Evropske ljudske stranke (EPP), ki ji pripada tudi nekdanji predsednik luksemburške vlade in sedanji predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, skuša to afero čim hitreje spraviti v pozabo. Stuttgarter Zeitung poroča, da izvajajo močan pritisk na tiste člane EPP, ki so podpisali zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije evropskega parlamenta.
-
17. 1. 2015 | Ekonomija
V krempljih tistih, ki upravljajo dolg
Sposodi si malo danes in čez čas ostaneš brez denarja. Da je to res, pove podatek, da bi tisti, ki bi si v času Kristusovega rojstva izposodil pet centov po petodstotni obrestni meri, danes bil dolžan 225,438,991,066,856,000,000,000,000,000,000,000,000, 000 dolarjev, kar je znesek denarja, ki je kadarkoli obstajal. Dolg torej pomeni za tiste, ki ga upravljajo, veliko ekonomsko moč, opozarja Les Leopold, direktor inštituta za delo v New Yorku.
-
16. 1. 2015 | Svet
Zlo plenilskega kapitalizma je ustvarilo zlo terorizma
Bistvo terorističnega napada na satirični časopis Charile Hebdo ni napad na svobodo govora, ni radikalni islam. Ta napad ne predstavlja lažnega spopada civilizacij. Ta napad je znak vse večjih motenj. S svojo nihilistično jezo so udarili zapostavljeni, ki nimajo dostopa do virov za preživljanje, so oropani upanja, so strogo kontrolirani, jih privilegirani, ki živijo v blišču in brezbrižnosti industrijskega Zahoda, omalovažujejo in zasmehujejo. »Mi smo povzročili jezo razlaščenih. Zlo plenilskega kapitalizma in imperija je ustvarilo zlo terorizma,« piše Pulitzerjev nagrajenec Chris Hedges.
-
15. 1. 2015 | Svet
Prenaseljenost – kdo od nas je preveč?
Po statističnih podatkih je konec oktobra 2011 na Zemlji živelo več kot sedem milijard ljudi. Šestmilijardti zemljan je bil rojen leta 1999, torej se je po teh podatkih število ljudi na Zemlji samo v 12 letih povečalo za eno milijardo. Leta 2050 se bo po podatkih analitikov rodil devetmilijardti zemljan. Številni analitiki opozarjajo, da je ljudi na Zemlji že zdaj preveč.
-
13. 1. 2015 | Svet
Priselijo se lahko le tisti, ki zberejo največ točk
Črno-rdeča koalicija nemške kanclerke Angele Merkel razmišlja, da bi uvedla enak sistem za priseljevanje, kot ga ima Kanada. Predsednica vlade dežele Saške Annegret Kramp-Karrenbauer, ki je članica desnosredinske stranke CDU, razlaga, da je Nemčija država priseljevanja, zato potrebuje natančne postopke za ravnanje z begunci, pa tudi za priseljevanje kvalificiranih delavcev. V tem smislu je treba preveriti obstoječe predpise in njih bolje uskladiti med seboj.
-
11. 1. 2015 | Svet
Grške volitve niso edini dejavnik nestabilnosti v Evropi
Leto 2015 se je začelo s pretresom na finančnih trgih, kar je posledica poglabljanja krize, vse večjih geopolitičnih napetosti in povečevanja politične nestabilnosti v tako rekoč vseh državah. Kopičenje problemov v globalnem finančnem sistemu se najbolj neposredno odraža na borzi Wall Street v New Yorku. Za ameriške trge kapitala je bil začetek leta najslabši po letu 2008, v katerem je septembra propadla velebanka Lehman Brothers. Na padce borznih indeksov je najbolj neposredno vplival padec cen nafte, ki se je od junija lani znižala za več kot 50 odstotkov na World Socialist Web Site piše Nick Beams.
-
8. 1. 2015 | Ekonomija
Vprašljivi učinki nakupa državnih obveznic, ki ga načrtuje ECB
Cene v območju evra so se decembra lani zaradi dramatičnega znižanja cen energentov in šibke potrošnje prvič po kriznem letu 2009 ponovno znižale. Letna stopnja deflacije je bila pri 0,2 odstotka, potem ko so novembra cene na letni ravni narasle za 0,3 odstotka, je po poročanju STA v prvi oceni izračunal evropski statistični urad Eurostat.
-
7. 1. 2015 | Svet
Katastrofalne posledice zahtev za odplačilo dolgov, ki jih države ne morejo odplačati
Z napovedjo predčasnih volitev v Grčiji konec tega meseca in z anketami, ki kažejo na zmago levičarske Sirize, se je v EU vrnila evrska kriza. Vodja Sirize Aleksis Cipras pravi, da v primeru zmage ne bo več spoštoval zahtev trojke mednarodnih posojilodajalcev, ki od grške vlade v zameno za nove kredite, zaradi katerih ji ni treba razglasiti bankrota države, zahteva strogo varčevanje. Nemška vlada kanclerke Angele Merkel, ki še vedno vztraja, da je strogo varčevanje edina pot za izhod iz krize, je že takoj Grkom zagrozila, da zanje v primeru, da bodo izvolili Sirizo, v območju evra ne bo več mesta.
-
6. 1. 2015 | Svet
Mladi Portugalci, ki bi radi postali generacija rešitev
Portugalska je bila za Grčijo in Irsko tretja država z evrom, ki se je znašla na robu bankrota in se je tako znašla v okovih strogega varčevanja, ki ga je predpisala trojka mednarodnih posojilodajalcev. Čeprav domača politična elita in evropski funkcionarji v Bruslju zagotavljajo, da se razmere v državi izboljšujejo, vsako leto več kot 100.000 ljudi zapusti državo. Ti ljudje bežijo pred krizo, v kateri je država od leta 2009. To je največji val izseljevanja, ki ga je Portugalska kadar koli imela. Večina Portugalcev, ki se odpravi s trebuhom za kruhom v tujino, je mladih in izobraženih.
-
3. 1. 2015 | Svet
Javne bolnišnice rubijo najbolj revne med revnimi
Pred več kot sto leti je ameriška zvezna država Alabama v svoji ustavi najbolj revnim državljanom zagotovila, da jih nihče ne more prisiliti, da plačajo račune, ki jih ne morejo plačati. Zdaj ni več tako, saj je javna bolnišnica na podeželskem jugovzhodu države našla pot, kako to ustavno določbo obiti, opozarjajo na spletnem portalu ProPublica.
-
27. 12. 2014 | Svet
Kitajska in Rusija trgujeta v juanih
Kitajska se je odločila, da bo pomagala Rusiji, ki se sooča s posledicami sankcij zahodnih držav. Ruske nafte ne bo več plačevala v dolarjih, ampak v juanih. Kitajski minister za trgovino Gao Hucheng je dejal, da bo tako menjava blaga med državama postala bolj varna in zanesljiva. Po njegovi oceni utegne menjava med državama letos doseči 100 milijard dolarjev.
-
24. 12. 2014 | Politika
Nagrado za najbolj občudovanja vreden napredek dobi Slovenija
Slovenija je za Nemčijo in Estonijo tretja najbolj odporna država na finančne krize, ima enega največjih razvojnih potencialov, v Sloveniji je najlažje v vsej Evropi odpreti podjetje, pa še ogromni 6-odstotni plačilno-bilančni presežek ima, je pokazala letošnja raziskava Euro plus monitor, ki ga pripravlja inštitut The Lisbon Council. Ta raziskava kaže splošno zdravje gospodarstev in napredek pri izvajanju reform za države z evrom, pa še za Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo.
-
22. 12. 2014 | Svet
Za večino Američanov je okrutno mučenje osumljencev terorizma opravičljivo
Večina Američanov meni, da je mučenje osumljencev za terorizem mogoče opravičiti, je pokazala anketa Washington Posta. Ti rezultati so še toliko bolj presenetljivi, ker so anketo izvedli po objavi poročila o praksah, ki jih je agencija CIA uporabljala v ameriški vojni proti terorizmu. Ko so jih anketirali, so torej Američani že vedeli, s kakšnimi okrutnimi metodami so mučili osumljence terorizma.