Darja Kocbek
-
2. 9. 2019 | Svet
Superjunaki so bili ustvarjeni v času vzpona fašizma
S Supermanom se je leta 1938 začela zlata doba stripov. Njegova avtorja Jerry Siegel in Joe Shuster sta z njim oblikovala nov arhetip oziroma točneje stereotip, v eseju, ki ga je objavil v Guardianu, ker ga založniška družba Marvel Comics ni hotela objaviti, piše Art Spiegelman, stripovski risar in urednik. Otročja naivnost Supermana je bila, kot kaže, eden od razlogov, da so mladi sprejeli nove, otrokom prijazne zgodbe s fantazijami, ki so bile še bolj nelogične od večine del šund literature. Martin Goodman, ustanovitelj založbe Marvel Comics in izdajatelj nekaterih del šokantne šund literature, je bil eden prvih, ki so zajahali val superjunakov.
-
29. 8. 2019 | Politika
Zakaj konservativci sovražijo demokracijo
Desnica v ZDA si desetletja prizadeva izničiti napredek, ki so ga družbena gibanja dosegla v prejšnjem stoletju. Več krat je že dokazala, da je pripravljena uničiti tudi demokracijo, da bi oligarhom omogočila ohranitev moči in bogastva. Pri tem v ne majhni meri izkorišča institucije, ki so del ameriškega političnega sistema. Demokracija je seveda več kot reprezantivna vlada, vladavina večine, volilna pravica, na spletni strani revije Jacobin piše Miles Culpepper, doktorski študent zgodovine na kalifornijski univerzi Berkeley. Bistvo prave demokracije je enakopravna distribucija moči v gospodarstvu in družbi, pa tudi močna zaščita manjšin in posameznika.
-
28. 8. 2019 | Svet
Suženjstvo je še vedno poslovni model
Avgusta leta 1619 je angleška ladja v kraj Point Comfort (na obali današnje ameriške zvezne države Virginija) pripeljala 20 Afričanov z območja današnje Angole. Potem, ko so stopili na ozemlje takrat še angleške kolonije, so jih prodali kot sužnje za delo na plantaži tobaka. O grozotah, storjenih nad sužnji iz Afrike, številni Američani danes nočejo govoriti, na spletni strani švicarske nacionalne RTV SRF piše Thomas von Grünigen. ZDA se vse do danes soočajo s suženjstvom kot temnim obdobjem svoje zgodovine. Številni temnopolti Američani se še vedno soočajo s strukturno in gospodarsko diskriminacijo. Zgodovinarji menijo, da bi morali obeležitev spomina na 400-letnico uvedbe suženjstva izkoristiti za okrepitev nacionalnega dialoga suženjstvu. Toda Američani raje kot o suženjstvu razpravljajo o svojih »junakih« s krovov vojaških ladij.
-
27. 8. 2019 | Svet
Borze so danes mitološka mesta. Pričakovani dobički so merilo uspešnosti gospodarstva. Mediji vsak dan poročajo o gibanju indeksov in tečajev na borzah, pri čemer rast velja za dobro novico, padec pa za slabo. Dejansko je borza nekaj povsem drugega kot merilo uspešnosti gospodarstva. Je kazalec pričakovanj za prihodnje dobičke podjetij, katerih delnice kotirajo na borzi, na blogu Centra za ekonomske in politične raziskave v Washingtonu piše ekonomist Dean Baker. To po njegovih ni radikalna levičarska analiza borznih tečajev, ampak uradna definicija.
-
21. 8. 2019 | Svet
Okrog 200 članov Business Roundtable, krovnega združenja vodilnih podjetij v ZDA, med katerimi so Apple, Pepsi, Walmart in JPMorgan Chase, so se po poročanju New York Timesa po več kot 20 letih distancirali od načela, da morajo doseči čim večji donos za delničarje.
-
20. 8. 2019 | Družba
Kakšna bi bila socialistična družba prihodnosti
V članku Socializem za realiste profesor na univerzi York v Torontu Sam Gindin skuša podati verodostojne odgovore na vprašanja, kakšna bi bila socialistična družba prihodnosti. To ne bi bila družba nekdanje Sovjetske zveze, brez načrtovanja pa kljub temu ne bi šlo. Ljudje hočejo načrtovanje, ker se je treba ukvarjati z okoljem, se odločiti, kaj bomo naredili. Takoj, ko začnemo govoriti o načrtovanju, je treba razmišljati o kontroli načrtovalcev, je povedal v pogovoru za Jacobin. Ko govorimo o delavcih, ki nadzirajo tovarno, je vprašanje, kako se to vključuje v širši načrt. Zakaj se ljudje preprosto ne združijo, ugotovijo, kaj potrebujejo in to naredijo.
-
19. 8. 2019 | Družba
Ali lažni videoposnetki ogrožajo demokracijo?
Ob širjenju posnetkov deepfake, v katerih gre za nameščanje obrazov znanih ljudi na tuja telesa, na spletu, je vse več opozoril, da gre za tehnologijo, ki ogroža demokracijo. Novinarka Guardiana Elle Hunt se je o tem pogovarjaloa z avtorjem posnetka deepfake v katerem se komik Bill Hader v pogovoru z znanim ameriškim televizijskim voditeljem Davidom Lettermanom leta 2008 počasi spremeni v igralca Toma Cruisa. V tednu dni od objave na kanalu YouTube si ga je ogledalo 3 milijone uporabnikov.
-
14. 8. 2019 | Svet
Mehičani umirajo zaradi ameriškega terorizma
Patrick Crusius, ki je v strelskem napadu v trgovini Walmart v ameriškem El Pasu ubil 22 ljudi, je po svoji aretaciji povedal policiji, da je želel streljati na Mehičane, piše v policijskem poročilu, ki so ga objavili nekateri ameriški mediji. El Paso je po poročanju STA oddaljen okoli devet ur vožnje od Allena, kjer je živel Crusius. To mesto je očitno izbral zaradi velikega števila latinskoameriškega prebivalstva. Leži ob reki Rio Grande, ki predstavlja mejo med ZDA in Mehiko. V njem živi okoli 680.000 ljudi, 83 odstotkov pa jih ima latinskoameriške korenine.
-
8. 8. 2019 | Svet
Če razkrivanje zločinov obravnavamo kot zločin, nam vladajo zločinci
Časopisa New York Times in Washington Post sta leta 1971 objavila tajne dokumente ameriške vlade o vojni v Vietnamu. Objava teh dokumentov je pripomogla h končanju vojne, novinarji so pobirali Pulitzerjeve nagrade, na splošno je bila ta objava zmaga resnice nad uradno propagando, v Neue Zürcher Zeitung piše Milosz Matuschek. Tovrstni zvezdni trenutki so danes postali redki.
-
7. 8. 2019 | Družba
Skrbništvo za otroke bogatašev tik pred študijem prenesejo na revnejše strice in tete
Dobra izobrazba je v ZDA še posebej pomembna za to, da posamezniku ni treba opravljati slabo plačanih del. Boljše delovno mesto, kot ga nekdo hoče imeti, bolj pomembno je imeti univerzitetno izobrazbo. Študij na univerzah pa ni brezplačen, saj povprečno kakovostne univerze na leto zaračunavajo šolnino v višini več deset tisoč dolarjev. Da bi za svoje otroke plačali čim manjšo šolnino ali se ji izognili, so nekateri premožni starši pripravljeni uporabiti prav vse luknje v sistemu.
-
6. 8. 2019 | Svet
Trije ameriški skladi obvladujejo tako rekoč vsa svetovna podjetja
Tri ameriške investicijske družbe Blackrock, State Street in Vanguard vse bolj obvladujejo trgovanje na svetovnih borzah. Ker si s tem krepijo vpliv na koncerne in države, saj so tako ali drugače udeleženi že v tako rekoč vseh svetovnih podjetjih in svoje deleže še povečujejo, so ekonomisti in finančni analitiki vse bolj zaskrbljeni.
-
5. 8. 2019 | Družba
Prepad med bogatimi in revnimi družinami raste
Nova študija kaže, da se je prepad med bogatimi in revnimi družinami v Nemčiji med letoma 2003 in 2013 povečal. Deset odstotkov najrevnejših družin ima za otroka na voljo 364 evrov na mesec, deset odstotkov najbogatejših pa 1200 evrov. V povprečju ima nemška družina za otroka na mesec na voljo 600 evrov.
-
1. 8. 2019 | Svet
Begunci in migranti nimajo izbire
Predstavljajmo si mesto, ki zaradi slabega upravljanja bolnikom ne more več zagotavljati zdravljenja v bolnišnicah. Zato ukine sprejem v bolnišnice in reševalno službo. Zasebniki, ki želijo pomagati žrtvam prometnih nesreč, visoko nosečim ženskam, diabetikom, da bi prišli na urgenco, tvegajo visoke kazni. Mestna straža na stroške mesta hkrati pobira paciente in jih zapira v prenapolnjene dvorane, v katerih so izpostavljeni mučenju. Opustitev nujne pomoči, zaradi katere je pacient umrl, je lahko samo ena od številnih obtožb za uvedbo kazenskih postopkov proti odgovornim. To se po besedah dopisnice die Zeit Andreje Böhm že več let dogaja v Sredozemlju.
-
31. 7. 2019 | Družba
Človeštvo ne potrebuje vesoljskih kolonij
Milijarder in predsednik uprave spletnega trgovca Amazon Jeff Bezos je maja predstavil svoj pogled na prihodnost človeštva. Povedal je, da se človek mora vrniti na luno in tam tudi ostati. Njegovo vesoljsko podjetje Blue Origin je po njegovih besedah prvi korak na poti do ustanovitve vesoljskih kolonij. Zemlja je najboljši planet, ustanavljanje vesoljskih kolonij pa je edina pot za zagotovitev »rasti in dinamičnosti« v naši prihodnosti. Število ljudi bi se tako lahko povečalo na trilijon in ta populacija bi lahko ustvarila »tisoč Mozartov in tisoč Einsteinov«, še pravi Bezos.
-
30. 7. 2019 | Svet
Zakaj milijarderjem ustreza, da so na čelu držav burkeži
Satirik Rory Bremner je pred sedmimi leti potožil, da so politiki postali tako dolgočasni, da se samo peščico izplača imitirati. Danes imajo imitatorji nasproten problem. Naj se še tako trudijo in premikajo meje, težko držijo krak z realnostjo. Politika, ki je bila včasih dolgočasna in siva, je zdaj polna ekshibicionistov. T.i. morilski klovni (killer clowns) prihajajo na oblast povsod po svetu in vodijo države, kjer bi jih včasih nagnali z odra, v kolumni v Guardianu piše George Monbiot.
-
29. 7. 2019 | Svet
Zakaj nekateri še vedno verjamejo, da je bil pristanek na Luni prevara
Da je pred 50 leti prvi človek lahko stopil na Luno, je pripomoglo 400 tisoč zaposlenih na vesoljski agenciji Nasa in njenih pogodbenih sodelavcev. Samo en človek je bil dovolj, da so se razširile teorije zarote, da je šlo za prevaro. Njegovo ime je Bill Kaysing, poroča Guardian.
-
25. 7. 2019 | Družba
Čudovite novice, ki so v resnici grozne
»TO JE ČUDOVITO!« so novinarji Fox 5 DC označili zgodbo o dveletnem invalidu Loganu Mooru, ki mu starši niso mogli kupiti hojice, zato so jo zanj naredili zaposleni v trgovini Home Depot. Televizijska hiša CNN je objavila podobno zgodbo o dveletnem dečku Cillianu Jacksonu, ki zaradi genetske napake ne more hoditi, starši pa mu ne morejo plačati terapije. Učenci šole za robotiko so mu zato naredili »prilagojen avtomobil«.
-
24. 7. 2019 | Svet
Kakšen je svet Borisa Johnsona, novega britanskega premierja?
Nekdanji britanski zunanji minister in londonski župan Boris Johnson je novi vodja britanskih konservativcev, ki bo danes, v sredo, 24. julija, obenem postal tudi novi britanski premier. Po izvolitvi je članom stranke obljubil, da bo državi dal novo energijo in do 31. oktobra izvedel brexit. EU je po poročanju STA z njim pripravljena sodelovati, a vztraja pri ločitvenem sporazumu.
-
23. 7. 2019 | Politika
Trump je najbolj rasističen predsednik ZDA
Zgodovinar Jon Meacham, ki je napisal več biografij predsednikov, po poročanju Newsweeka ugotavlja, da se je Donald Trump, ki štiri temnopolte kongresnice pošilja »nazaj, od koder so prišle«, pridružil Andrewu Johnsonu kot najbolj rasističen predsednik ZDA.
-
22. 7. 2019 | Družba
Škodljivost neformalnih pogovorov z novinarji
Eden najbolj škodljivih načinov, s katerimi tehnološka podjetja iz Silicijeve doline nadzirajo, katere informacije pridejo v javnost, ni prav nič tehnološki. Namesto da bi novinarjem dajali uradne informacije, jih vabijo na neformalne (background) pogovore, na portalu Columbia Journalism Review opozarja Brian Merchant. Vsi pogovori, ki jih je letos imel s predstavniki petih največjih tehnoloških podjetij, so bili neformalni.
-
18. 7. 2019 | Svet
Disneyjeva dedinja je presenečena nad slabimi plačami zaposlenih v Disneylandu
Abigail Disney, vnukinja soustanovitelja podjetja Disney, je javno kritizirala predsednika uprave podjetja Boba Igerja, ki je lani zaslužil 65,6 milijona dolarjev, potem ko je ugotovila, da imajo zaposleni tako nizke plače, da so prisiljeni iskati hrano po smetnjakih, poroča Independent. Potem, ko je prek Facebooka dobila anonimno sporočilo o nizkih plačah zaposlenih, se je odločila skrivno obiskati zabaviščni park Disneyland v Kaliforniji.
-
17. 7. 2019 | Svet
Izpad sistema Galileo odraža šibkost Evrope v vesolju
Evropski satelitski sistem Galileo, ki naj bi v prihodnje konkuriral ameriškemu sistemu GPS, že od petka ne deluje, je sporočila agencija, ki bdi nad njegovim delovanjem. Galileo je od decembra 2016 v pilotni fazi. Naprave, ki uporabljajo njegov signal, so se v obdobju, ko sistem ne deluje, preklopile na GPS.
-
16. 7. 2019 | Svet
Elita z zasebnih šol vodi Združeno kraljestvo
Avtorji raziskave organizacije Sutton Trust in komisije za družbeno mobilnost so preučili izvor 5000 ljudi, ki so na visokih položajih v Združenem kraljestvu. Tako so ustvarili sliko, kdo vodi to državo v letu 2019. Ta je pokazala, da je to ozka skupina ljudi, ki sodijo med 7 odstotkov prebivalcev, ki so obiskovali zasebne šole, in 1 odstotek tistih, ki so diplomirali na elitnih univerzah Oxford ali Cambridge, poroča Open Democracy. Prevladovanje članov te elite je najbolj očitno v politiki, posebej izstopajoče je njihovo število med lordi, ki sedijo v lordski zbornici, drugem domu britanskega parlamenta.
-
11. 7. 2019 | Svet
Kako se je Amazon naučil, kaj hočemo
Amazon 35 odstotkov vseh izdelkov proda na podlagi priporočil, ki jih za posamezne kupce osebno izračuna računalniški program, ugotavljajo analitiki družbe McKinsey. Pri tem spletnem trgovcu, ki je letos star 25 let, so že hitro po ustanovitvi začeli kupcem predstavljati osebna priporočila, ki jih na podlagi podatkov izbere računalnik. Algoritem, ki to omogoča, je razvil Greg Linden. Kar je razvil s svojimi sodelavci, je osnova za današnja priporočila izdelkov uporabnikom spleta.
-
10. 7. 2019 | Družba
Nemški filozof in publicist Richard David Precht od politikov zahteva več prepovedi. »Ljudje imajo radi prepovedi in politiki tega ne razumejo,« je dejal v pogovoru za Augsburger Allgemeine. Večina ljudi jim najprej nasprotuje, potem pa so veseli, da so. Precht kot primer za to navaja prepoved kajenja v lokalih in javnih prostorih. Brez prepovedi ne bo mogoče zaustaviti podnebnih sprememb.
-
9. 7. 2019 | Svet
Prodajalec sladoleda, ki se je uprl kulturi vplivnežev
Vedno več strank je od Joeja Nicchija zahtevalo zastonj sladoled. To so samooklicani "vplivneži" (influencerji), ki so mu obljubljali, da bodo fotografijo sladoleda, za katerega jim ni treba plačati, objavili na družbenem omrežju Instagram. Nicchi je te zahteve do zdaj zavračal, pred kratkim pa se je odločil objaviti obvestilo, da influencerji pri njem plačajo dvojno ceno. Tako se je uprl kulturi vplivnežev.
-
2. 7. 2019 | Svet
Zgodaj zjutraj 1. septembra 2018 sta dva gumijasta čolna zapustila libijsko obalo in zaplula po Sredozemskem morju proti Evropi. Na krovu vsakega je bilo 160 ljudi. Eden od preživelih je povedal, kaj se je potem zgodilo. »Okoli 13. ure je našemu čolnu pošel zrak. Na krovu je bilo 165 odraslih in 20 otrok. Satelitski telefon je kazal, da nismo bili daleč od malteške obale. Italijansko obalno stražo smo prosili za pomoč, prvi ljudje so že popadali v vodo,« je razlagal. Ko je prišla pomoč, je čoln že zdavnaj potonil. Rešili so 55 ljudi, med njimi ni bilo nobenega otroka. To je le eden od številnih primerov nevidnega umiranja otrok, navaja die Zeit.
-
1. 7. 2019 | Družba
Protivohunski zakon ne ločuje med žvižgači in vohuni
Obtožba ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assanga po protivohunskem zakonu (Espionage Act) je zaskrbela podpornike svobode medijev in tudi nekatere ostre kritike Assanga, ker je vlada ZDA ta zakon uporabila za obtožbo proti založniku.
-
26. 6. 2019 | Svet
Je nova vojna na Bližnjem vzhodu neizbežna?
Odločitev predsednika ZDA Donalda Trumpa, da je v zadnjem trenutku preklical ukaz za napad ZDA na Iran po besedah komentatorja Independenta Patricka Cockburna kaže, da je neke vrste vojaški konflikt v Perzijskem zalivu postal zelo verjeten. Trumpovo oklevanje je bilo po vsej verjetnosti manj povezano s sestrelitvijo ameriškega brezpilotnega letala kot z njegovim občutkom, da militarizacija krize ne bi koristila ZDA.
-
25. 6. 2019 | Svet
Evropska mesta so platformi Airbnb napovedala vojno
Deset evropskih mest je zaprosilo EU za pomoč v boju proti ameriški platformi za oddajanje nepremičnin Airbnb, ker odganja domačine in spreminja soseske. Oblasti v mestih Amsterdam, Barcelona, Berlin, Bordeaux, Bruselj, Krakow, München, Pariz, Valencija in Dunaj je po poročanju Guardiana zaskrbelo mnenje pravobranilca na sodišču EU. Ta je aprila v nezavezujočem mnenju navedel, da bi bilo treba podjetje Airbnb v skladu z evropskim pravnim redom obravnavati kot digitalnega posrednika informacij, ne kot klasičnega nepremičninskega agenta.