Darja Kocbek
-
20. 12. 2014 | Svet
Ameriška podjetja že vidijo milijardne dobičke na Kubi
Čim je ameriški predsednik Barack Obama naznanil otoplitev odnosov s Kubo, so ameriška podjetja že začela računati na milijardne posle, ki se jim obetajo na Kubi, kjer vidijo 11,2 milijona novih potrošnikov.
-
17. 12. 2014 | Svet
IMF: Ukrajina mora pospešiti reforme
Da bi se izognila bankrotu, mora Ukrajina izvesti ostrejše reforme in njihovo izvajanje pospešiti, od njene vlade zahteva Mednarodni denarni sklad (IMF). Bencin mora že s prvim januarjem podražiti za dodatnih 40 odstotkov, kar je prej, kot je bilo sprva predvideno, nova podražitev bo potrebna že julija, da bo vlada lahko sanirala proračun, poroča Der Standard. Računov za ogrevanje in toplo vodo številni Ukrajinci že po majski podražitvi ne zmorejo več plačevati. Po spremembi oblasti v februarju je Ukrajina dobila tujo finančno pomoč oziroma posojila v višini 6,59 milijarde evrov.
-
12. 12. 2014 | Ekonomija
Davčne oaze niso le problem Luksemburga, so tudi problem Slovenije
Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) je objavil nov seznam podjetij, ki so se prek Luksemburga izogibala plačilu davkov. Na njem sta tudi družbi Disney in Skype. Imen posameznikov, ki imajo svoje premoženje skrito v davčnih oazah na tem seznamu (še) ni. Če bodo novinarji ICIJ kdaj objavili tudi ta seznam, bodo na njem gotovo tudi državljani Slovenije. Ti so v davčne oaze prenesli med 50 in 75 milijard evrov.
-
10. 12. 2014, 07:28 | Svet
Plače so lani na svetovni ravni zrasle povprečno za dva odstotka, kar je manj kot v letu 2012 in manj kot v letih pred krizo, ko so se povečale za tri odstotke. Za zaposlene v razvitem svetu, torej v Zahodni Evropi, Severni Ameriki in na Japonskem, so razmere še veliko slabše. Tam so lani plače v povprečju zrasle za 0,2 odstotka, a ob takšni minimalni rasti je slaba tolažba, da so se v letu 2012 dvignile le za 0,1 odstotka. V hitrorastočnih gospodarstvih, zlasti na Kitajskem, so lani plače zrasle za 5,9 odstotka in v letu 2012 za 6,7 odstotka, v poročilu o plačah navaja mednarodna organizacija za delo (ILO).
-
29. 11. 2014 | Ekonomija
V davčnih oazah je naloženih 6100 milijard evrov
Po oceni izvedencev je osem odstotkov svetovnega bogastva spravljenega v davčnih oazah. Študija, ki jo je objavil ameriški časopis Journal of Economic Perspectives, je pokazala, da je v davčnih oazah naloženih 7600 milijard dolarjev oziroma 6100 milijard evrov. Od tega imajo tam naloženih 2600 milijard dolarjev Evropejci. Gabriel Zucman iz London School of Economics ocenjuje, da so domače države ljudi, ki imajo svoje premoženje naloženo v davčnih oazah, vsako leto prikrajšane za 190 milijard dolarjev davkov.
-
26. 11. 2014 | Politika
IMF priznal, da je prezgodaj zahteval varčevanje
Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je eden od treh članic trojke mednarodnih posojilodajalcev, je končno priznal, da je ravnal napačno, ko je v letih 2010 in 2011 od prezadolženih držav zahteval varčevanje. Kot piše publicist Mike Whitney na Counterpunch, v poročilu, ki so ga pripravili v raziskovalnem oddelku sklada, IMF zdaj priznava, da bi moral počakati, da bi gospodarstvi EU in ZDA dosegli trajnostno rast in šele potem zahtevati zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in javnih izdatkov.
-
25. 11. 2014 | Svet
Nemec Joseph Ratzinger še vedno živi v Vatikanu, čeprav je februarja lani odstopil kot papež Benedikt VI. V javnosti se pojavi redko, še vedno pa sprejema obiskovalce in objavlja svoja stališča. Ravno v tem vidijo kritiki probleme. Sprašujejo se, ali je Joseph Ratzinger neke vrste papež v senci, ali ima rimskokatoliška cerkev dvojno vodstvo, ali upokojeni papež spodnaša prizadevanja svojega naslednika Frančiška, da bi reformiral cerkev?
-
16. 11. 2014 | Ekonomija
Več revščine, ne več blaginje?
Trgovinski in naložbeni sporazum (TTIP), o katerem se od julija lani pogajata EU in ZDA, ne bo prinesel novih delovnih mest in več blaginje državljanom, kakor trdijo njegovi podporniki, ampak bodo Evropejci z njim, če bo uveljavljen, izgubili 600 tisoč delovnih mest, njihov zaslužek na osebo pa se bo na letni ravni zmanjšal za 165 do 5000 evrov. To ugotavljajo izvedenci univerze v ameriškem Massachusettsu, poroča avstrijski Der Standard. Tudi davčni prihodki držav in njihov BDP se bodo zmanjšali.
-
18. 10. 2014 | Ekonomija
V šestih tednih je izpuhtelo 3000 milijard evrov
Na borzah vlada panika. Zaradi tega je na globalni ravni v šestih tednih izpuhtelo že za 3000 milijard evrov premoženja. Leta smo stavili na denarno politiko, zdaj imamo opravka z realnimi gospodarskimi problemi. V ciklu smo dosegli stopnjo, ko so slabe novice res slabe novice, je po poročanju Wirtschaftsblatta dejal Steen Jakobsen iz banke Saxo. Več>>
-
9. 10. 2014 | Družba
Zakaj talenti ne dobijo priložnosti?
Živimo v času, ko je uspeh treba doseči v kratkem času, to velja tudi za zaposlene. Podjetja zaradi tega na pomembna delovna mesta raje kot obetavne mlade talente zaposlijo že izkušene ljudi. Izkušeni kadri ne potrebujejo uvajanja in nadaljujejo s preteklim uspešnim delom. To pomeni, da so za podjetje majhno tveganje, a mu prinesejo tudi malo inovacij. Kdor hoče novosti in nove izzive, potrebuje talente, ki iščejo nove poti, toda ti talenti potrebujejo prostor in čas za razvoj, ki ju vedno ne dobijo, v Die Zeit piše Matthias Afting, ki je odgovoren za kadrovsko politiko v družbi Vorwerk & Co. KG. VEČ>>
-
8. 10. 2014 | Ekonomija
S fiskalnim paktom je Nemčija nameravala druge članice EU prisiliti k varčevanju. To ji ni uspelo, Italija in Francija ga ignorirata. Upravičeno, v kolumni na spletni strani Spiegla piše Wolfgang Münchau. Fiskalni pakt je bil leta 2011 politična cena Angele Merkel za soglasje Nemčije za vzpostavitev stalnega reševalnega sklada za problematične države z evrom (ESM). Dogovor je bil: mi (Nemci) sprejmemo jamstva, vi (problematične članice) pa varčevanje. VEČ>>
-
7. 10. 2014 | Svet
Islamske države ni moč uničiti z bombami
Bombni napadi zahodnih sil na Severu Sirije niso ustavili napredovanja Islamske države, opozarjajo Kurdi. Ker se Islamska država vse bolj približuje turški meji, se po pisanju Guardiana postavlja vprašanje o uspešnosti strategije zahodnih držav v boji proti džihadistom. Mike Mish Shedlock, svetovalec za investicije, na svojem blogu ocenjuje, da bodo ZDA zaradi tega povečale število odvrženih bomb, od katerih 20 odstotkov zadene tarčo, 40 odstotkov zadene napačno tarčo, preostalih 40 odstotkov pa nima nikakršnega učinka. To bodo potem razglašali kot »uspeh«. VEČ>>
-
5. 10. 2014 | Politika
Zajezitev širjenja nevarnega povzročitelja je zdaj glavna naloga povsod po svetu, na svojem blogu piše nemški novinar Markus Gaertner. Komunistična oblast v Pekingu skuša na različne načine preprečiti širjenje deemonstracij v Hongkongu. Popuščanje večinoma mladim protestnikom bi v ljudski republiki Kitajski povzročilo velik požar z nepredvidljivimi posledicami. Povsem drugačen velik požar skušajo preprečiti ZDA, ko so v petek v bolnišnici v Dallasu sprejeli prvega bolnika z ebolo. Več>>
-
2. 10. 2014 | Ekonomija
V ameriškem Seattlu so dvignili minimalno plačo na 15 dolarjev na uro. Robert Reich, nekdanji državni sekretar za delo in profesor za javne politike na univerzi Kalifornija Berkeley, na svojem blogu piše, da bi Seattlu morala slediti tudi druga mesta. Povečanje plač v Seattlu ne bo povzročilo zmanjšanja števila zaposlenih, ampak bodo zaposleni z nizkimi plačami dobili več denarja, ki ga bodo skoraj v celoti porabili v domačem okolju. Zato bo to povišanje pripomoglo k odpiranju delovnih mest. VEČ>>
-
1. 10. 2014 | Ekonomija
Zgodba o obrestih je polna skrivnosti, laži, prepovedi. Med najstarejšimi obrestnimi sistemi je babilonski. V 18. stoletju pred Kristusom je v Babilonu vladal kralj Hamurabi. Zapustil je Hamurabijev zakonik, ki je bil vklesan v kamen. Ta zakon je urejal vsakodnevno življenje in tudi za obrestovan dolg, piše Sara Weber v Die Zeit. V starem Rimu in antični Grčiji so prav tako uporabljali obresti. Običajna obrestna stopnja je bila 1 odstotek na mesec. VEČ>>
-
25. 9. 2014 | Ekonomija
Vsaka nova napoved slabša od prejšnje
Goldman Sachs je zadnja banka, ki je znižala napoved za kitajsko gospodarsko rast v tretjem in četrtem četrtletju letos s 7,3 in 7,2 odstotka na 7,1 odstotka, poroča CNBC. Analitiki ameriške velebanke po novem ocenjujejo, da bo kitajska gospodarska rast v celotnem letošnjem letu dosegla 7,3 odstotka, kar je padec glede na lani, ko je dosegla 7,7 odstotka. Hkrati so znižali tudi napoved za rast kitajskega gospodarstva za leto 2015 s 7,6 odstotka na 7,1 odstotka. VEČ>>
-
24. 9. 2014 | Ekonomija
Kako je tudi Obama dobil svojo vojno
Za vsakogar, ki dvomi v učinkovitost sistema propagande v ZDA - v opevani domovini svobode tiska - je dobro pojasniti, zakaj se je mnenje ameriške javnosti v zadnjem času bistveno spremenilo v prid vnovični uporabi vojaških sil v Iraku. Na začetku poletja, ko je bil propagandni sistem popolnoma osredotočen na demonizacijo tovariša Putina v rdeči Rusiji, je le manjšina Američanov podpirala možnost vnovičnega bombardiranja Iraka. Septembra se je ta podpora nenadoma dvignila na 71 odstotkov. Še več, anketa NBC/Wall Street Journala je pokazala, da 34 odstotkov Američanov podpira tudi uporabo kopenskih sil v boju proti Islamski državi, ki je »največja grožnja doslej«. VEČ>>
-
23. 9. 2014 | Ekonomija
Luknje v nemški gospodarski fasadi
Za Nemčijo je dolgo veljalo, da ima odlično infrastrukturo. V zadnjih letih pa so se občutno zmanjšala tako javna kot zasebna vlaganja vanjo in vse več pristojnih je zaskrbljenih, kar rešiti ta problem. Po ugotovitvah novinarjev Spiegla je ta skrb upravičena, kajti ob blečeči fasadi nemško gospodarstvo propada. Svetovalec vlade in prvi mož inštituta za gospodarske raziskave (DIW) Marcel Fratzscher opozarja, da je državna infrastruktura zastarela, podjetja pa raje investirajo v tujini. VEČ>>
-
18. 9. 2014 | Ekonomija
Islamska država dobra za biznis
Vojne proti pripadnikom organizacije Islamska država se lahko veselijo predvsem ameriška orožarska podjetja in zasebne varnostne družbe. Od vojaških operacij v Iraku in Siriji si obetajo milijardne posle. Za te družbe je bila že vojna v Iraku in Afganistanu donosen posel. Profesor na univerzi Georgetown Sean McFate, ki je včasih sam na podlagi pogodbe delal za vlado ZDA, po poročanju Spiegla pravi, da je po njihovem prepričanju vojna proti Islamski državi za te družbe nova velika priložnost, saj gre za pogodbe, vredne več sto milijonov dolarjev. Računajo, da bodo ti napadi postali nov velik poseg, ki bo trajal več let. VEČ>>
-
17. 9. 2014 | Družba
Delovni čas po ritmu notranje ure
Nekateri zgodaj vstajajo, drugi so nočne ptice. Le šef tega ne upošteva, raziskave pa kažejo, da smo vsi na boljšem, če je delovni čas prilagojen notranji uri. To uro ima vsak, a mnogi je ne upoštevajo, čeprav brez nje ne gre nič, saj upravlja presnovo, ritem spanja in budnosti, naše razpoloženje, v idealnih primerih tudi naš poklic. »Peki in učitelji naj bi radi zgodaj vstajali. Kdor zjutraj raje dalj časa spi, si pogosto na tej podlagi izbere poklic,« je za Die Zeit razložil dr. Thomas Kantermann, kronobiolog na univerzi Groningen. VEČ>>
-
16. 9. 2014 | Ekonomija
Tudi v EU eni bolj enaki od drugih
Kdor je dovolj velik, v EU lahko prekrši katero koli od fiskalnih pravil. Takšna država je Francija, pa tudi Nemčija. Kdor je majhen, kot recimo Grčija in Ciper, dobi trojko, na svojem blogu piše svetovalec Mike Mish Shedlock. Francija je recimo pravkar sporočila, da bo v prihodnjem letu že tretjič krepko presegla dovoljeno mejo za proračunski primanjkljaj. Enako kot Slovenija bi morala v letu 2015 na podlagi priporočil Bruslja svoj proračunski primanjkljaj spraviti pod dovoljeno mejo 3 odstotke BDP. VEČ>>
-
15. 9. 2014 | Ekonomija
V New Yorku je 15. septembra 2008 ena največjih bank v ZDA in na svetu Lehman Brothers razglasila stečaj. To je bil prvi stečaj po izbruhu finančne krize. Banka je pustila za seboj za 613 milijard dolarjev dolgov, njen stečaj je do zdaj največji med družbami z Wall Streeta. Marc Pitzke, dopisnik za spletni Spiegel v New Yorku, ugotavlja, da po šestih letih pravniki še vedno prodajajo njeno premoženje, da bi iz stečajne mase poplačali upnike. VEČ>>
-
11. 9. 2014 | Ekonomija
Javni dolg in podnebne spremembe
Če je bilo 20. stoletje obdobje ekstremov, bo 21. stoletje kombinacija učinkov zadolženosti in podnebnih sprememb. Zadolženost in podnebne spremembe niso nič novega. Ameriški antropolog, aktivist in avtor David Graeber pravi, da je dolg star skoraj toliko kot človeštvo, tudi vremenske razmere so se v različnih obdobjih spreminjale. Oboje pa je postalo bolj pomembno v zadnjih desetletjih. Dolg in podnebne spremembe sta tesno povezana in razumevanje njunega součinkovanja je ključno za prihodnje politične dogodke. VEČ>>
-
10. 9. 2014 | Ekonomija
Skladi hedge na dolgi rok niso donosni
Sklad Pershing Square, ki ga vodi Bill Ackman, je v prvih sedmih mesecih letos ustvaril donos v višini 26 odstotkov in s tem prehitel večino konkurentov med skladi hedge. Takšni donosi so razlog, da se zasebni investitorji odločajo za naložbe v sklade hedge. Tovrstne naložbe iščejo zato, ker centralne banke od Washingtona prek Londona in Frankfurta do Tokia ohranjajo obrestno mero na rekordno nizkih stopnjah. V takšnih razmerah se naložbe v kreditiranje investicij ne izplača. VEČ>>
-
9. 9. 2014 | Ekonomija
Centralne banke so včasih močno nasprotovale povečevanju plač, češ da lahko povzročijo začarani krog rasti plač in inflacije, kar se je dogajalo v 70. letih prejšnjega stoletja. Po izbruhu finančne krize pred šestimi leti imajo drugačno skrb, ker plače stagnirajo, se vse bolj povečuje tveganje za deflacijo. V bogatih državah se plače zmanjšujejo že več let. Britanski tednik Economist navaja, da so med letoma 2010 in 2013 v članicah OECD plače na splošno ostale enake. VEČ>>
-
6. 9. 2014 | Ekonomija
Super Mario upravičil svoje ime
Čeprav ima svet Evropske centralne banke (ECB) 24 članov, njegovo politiko vodi praktično le eden, to je predsednik. Italijan Mario Draghi je spet uporabil svojo formulo iz leta 2012. Tako kot letos je tudi takrat imel zgodovinski govor, s katerim preostalim članom sveta ECB ni pustil druge možnosti, kot da so podprli njegovo obljubo, da bo ECB za reševanje evra uporabila vsa sredstva. Tokrat je Draghi na enak način kot pred dvema letoma napovedal boj proti grozeči recesiji v Evropi, kritično ocenjuje zadnje odločitve ECB nemški Die Welt. VEČ>>
-
4. 9. 2014 | Svet
Katastrofalne posledice humanitarnih operacij
Bertolt Brecht je leta 1941 v svoj dnevnik napisal, da se je strategija spremenila v operacijo: sovražna država je po anesteziji »odprta«, saj je bila z največjo lahkoto očiščena, dezinficirana, zašita in tako naprej. Jeff Sparrow v Guardianu piše, da je bil to stari način vojskovanja. Danes so invazije bolj podobne socialnemu delu. Zahodne države se danes vedno borijo v imenu humanitarizma. VEČ>>
-
3. 9. 2014 | Ekonomija
Španski kunci trpijo za Armanija
Na prvi pogled je kup videti mehek in puhast. Toda kdor video posnetek gleda dalj časa, ugotovi, da gleda dele kože in mrtve kunce v velikem zabojniku za odpadke nekje v Španiji. Kup se vedno znova rahlo premakne, saj v njem ležijo še živi kunci, ki so bili premajhni ali preveč suhi za rejo. Nekateri še brcajo, nekateri še šibko dihajo. Organizacija za varstvo živali Animal Equality sporoča, da so preživeli klanje s kovinskimi palicami. Ti kunci se ure, nekateri tudi dneve mučijo, preden podležejo poškodbam. VEČ>>
-
2. 9. 2014 | Ekonomija
Trda stališča glede varčevanja
Nemška zvezna vlada je le na videz pripravljena omehčati svoja stališča o politiki strogega varčevanja za krizne države. Berlin menda res ne bo več nasprotoval imenovanju spornega francoskega socialista Pierra Moscovicija za novega evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve. Tudi levičarski predsednik italijanske vlade Matteo Renzi je z blagoslovom Nemčije lahko naznanil, da se bodo voditelji članic EU oktobra v Rimu sestali na izrednem vrhu EU. Edina točka dnevnega reda tega zasedanja bo razprava o gospodarskih razmerah v Evropi vključno z razpravami o omejitvah za zadolževanje in o programih za rast. To so razprave, ki se jim Angela Merkel običajno izogiba. VEČ>>
-
28. 8. 2014 | Družba
Kdor molči v realnem življenju, molči tudi na spletu
Študija, ki jo je izvedel ugledni ameriški inštitut Pew Research, je razočaranje za vse, ki so verjeli, da globalna uporaba socialnih medijev omogoča pluralnost mnenj v razpravah o kontroverznih temah. Ljudi, ki imajo drugačno mnenje o določeni temi kot večina, socialna omrežja, prek katerih se lahko povežejo s somišljeniki, ne spodbujajo, da bi izrazili svoje mnenje. Večinoma raje molčijo in tako tudi prek spleta širijo koncept spirale molka, poroča Frankfurter Allgemeine. VEČ>>
