Darja Kocbek
-
27. 8. 2014 | Družba
Akademska kariera za kriminalca
Admiral William McRaven je postal nov rektor univerze Teksas. Robert Jensen, profesor na tej univerzi, v Austin Postu piše, da je njegov nov šef pameten, prijazen človek s smislom za humor, ki zna poslušati. To pomeni, da ima vse pomembne kvalitete za vodjo. Za nekoga, ki vpleten v kriminalno podjetje, zgleda precej prijeten tip. VEČ>>
-
26. 8. 2014 | Družba
Otroci milijarderjev in njih slaba vest
Peter Buffett je po poklicu sin. Njegov oče Warren Buffett je s trenutnim premoženjem 62 milijard dolarjev eden najbolj premožnih ljudi na svetu. Na prvi pogled Peter izpolnjuje vse pogoje bogatega dediča. Pisarno ima v 33. nadstropju stolpnice na prestižni Peti aveniji v New Yorku, blizu centra Rockefeller. Iz svoje pisarne gleda zgradbe in stolpnice bank in koncernov. Iz te pisarne porablja denar, ki ga je dobil od svojega očeta. Kar ne ustreza klišejem bogatega dediča, je čelo v kotu. Peter Buffett (56 let) je vodja alternativne rokovske skupine, denar svojega očeta pa po poročanju die Zeit namenja za odpravo sistema, ki mu je omogočil obogateti. Hoče namreč reformirati kapitalizem. VEČ>>
-
24. 8. 2014 | Družba
Inteligenčni kvocient (IQ) človeštva je v zadnjih 30 letih zlasti zaradi izboljševanja kakovosti življenja in boljšega izobraževanja rasel. Zadnji testi pa so pokazali, da se je v zadnjih desetih letih rast kolektivnega IQ na Danskem, v Avstraliji in Veliki Britaniji zmanjšala. Več>>
-
23. 8. 2014 | Politika
Dogodki v ameriškem Fergusonu, kjer je belopolti policist ustrelil neoboroženega temnopoltega 18-letnega Michaela Browna, so pokazali, kakšna rasistična vojaška metafizika prevladuje v ZDA. Policisti so postali vojaki, ki soseske vidijo kot vojne cone. A ni prav opozarjati le na militarizacijo policije, ampak je v povezavi s tem treba opozoriti tudi, da je metafora »vojna cona« izraz globalne politike, v kateri sta bili socialna država in javnost nadomeščeni s strojem financ, militarizacijo celotne družbe in široko uporabo kazenskega pregona. Več>>
-
22. 8. 2014 | Ekonomija
Začetek dobičkonosnega prijateljstva
Kitajska je letos postala največja kreditodajalka ruskim podjetjem. V prvem četrtletju letos so ruska podjetja v ZDA najela za 44 milijonov dolarjev kreditov, kar je le tretjina zneska kreditov, ki so jih tam najela v enakem obdobju lani (139 milijonov dolarjev). V prvih treh mesecih letos so ruska podjetja v evropskih državah najela 90 odstotkov manj kreditov kot v enakem obdobju lani, poročanje časopisa Isvestija povzema Epochtimes. VEČ>>
-
20. 8. 2014 | Ekonomija
Do konca leta 2017 bodo Britanci lahko na referendumu odločali, ali želijo ostati v EU ali ne, jim je obljubil premier David Cameron. Menedžerji največjih bank so se že sedaj začeli pripravljati na posledice, če bo večina volivcev glasovala za izstop Velike Britanije iz EU. Ameriške velebanke Morgan Stanley, Citigroup in Bank of America so po poročanju die Welt že napovedale, da bodo preselile evropski sedež iz Londona, če Velika Britanija ne bo več članica EU. VEČ>>
-
19. 8. 2014 | Ekonomija
Napake sistema poštene trgovine
Ideja je vabljiva. Kdor plača samo nekaj centov več, spremeni svet. Nekje na svetu ti centi pomagajo delavcu, ki nosi na tovornjak vreče kavnih zrn ali jih na plantaži obira. Bolje mu je, ker kavo prodaja prek pravične trgovine. Oznaka poštena trgovina na izdelku je zagotovilo, da se pogoji za življenje in delo kmetov in zaposlenih zaradi cen in premij poštene trgovine izboljšujejo, pravi reklama. V resnici pa različni raziskovalci ugotavljajo, da kava iz sistema poštene trgovine le malo vpliva na tiste, ki so revni.. Die Zeit poroča, da so razlog za to osnovne napake in napačne spodbude v sistemu. VEČ>>
-
7. 8. 2014 | Ekonomija
O medijih brez medijskih mogotcev
Pisci in komentatorji v časopisih se nenehno ukvarjajo s poslovnimi modeli za medije. Razglabljajo, kako naj bi časopisi zaračunavali članke, ki jih objavljajo na spletu, kako pritegniti oglaševalce. Kaj pa, če problem niso poslovni modeli, ampak modeli upravljanja medijskih hiš, se v Guardianu sprašuje Heidi Moore. VEČ>>
-
6. 8. 2014 | Svet
Zelena Kalifornija vse bolj rjava
Prazna umetna jezera, gozdni požari, izsušena polja in naglo zniževanje ravni podtalnice, so problemi, ki so posledica suše, ki v Kaliforniji traja že tretje leto. Vsem, ki ne ravnajo gospodarno z vodo, grozijo hude kazni. V izsušenih vrtovih in na njivah je mogoče videti table z napisi: Molite za dež. Meteorologi pravijo, da je to najhujša suša po katastrofalnih letih 1923 in konec 70. let prejšnjega stoletja. VEČ>>
-
5. 8. 2014 | Ekonomija
Obsceni zaslužki finančne elite
Višina plače posameznika je zelo ali nič povezana z njegovo vrednostjo v družbi. A kdo resno verjame, da je magnat sklada hedge Steven A. Cohen vreden 2,3 milijarde dolarjev, kolikor je zaslužil lani kljub temu, da je zaradi trgovanja z notranjimi informacijami moral plačati 1,8 milijarde dolarjev kazni? VEČ>>
-
31. 7. 2014 | Družba
ZDA resno o davku na sladke pijače
Rosa DeLauro, članica ameriškega kongresa je vložila predlog zakona o obdavčitvi sladkih pijač v ZDA, ker so te pijače med glavnimi povzročitelji sladkorne bolezni in debelosti. Mnoge sladke pijače vsebujejo več sladkorja kot priporočata ameriško združenje za srce in ministrstvo za kmetijstvo. Mark Bittman v New York Timesu piše, da je administracija Baracka Obame že povzročila nemir z napovedjo, da bi bilo smiselno uvesti ta davek, a od takrat molči. VEČ>>
-
30. 7. 2014 | Ekonomija
Bržčas najbolj eko odvoz odpadkov
V majhnem kraju v španski provinci Alicante namesto smetarskih vozil smeti odvaža konj. Tako imenovani hipomobil po poročanju die Welt uporabljajo v starem delu Monforte del Cid, kjer živi četrtina od 7800 prebivalcev kraja. Županja Antonia Cervera Carrasco pojasnjuje, da imajo odvoz smeti na tak način uspešno organiziran že v več kot 80 občinah v Franciji in Belgiji. VEČ>>
-
26. 7. 2014 | Ekonomija
Drastične posledice Draghijeve obljube
Kaj imata skupnega napihljiv delfin in predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi? Vsekakor več, kot bi rekli na prvi pogled. Delfin je pred štirimi tedni na umetnostnem sejmu v Baslu za neverjetnih pet milijonov dolarjev zamenjal lastnika, piše Die Welt. In to je bila bolj ali manj neposredna posledica govora Maria Draghija 26. julija 2012, ko je bila evrska kriza na vrhuncu. Takrat ni bilo vprašanje, ali bo Grčija morala iz območja evra, ampak kdaj se bo to zgodilo. VEČ>>
-
24. 7. 2014 | Ekonomija
Nobeno podjetje svojih poslov s posredovanjem prevozov prek pametnega telefona ne širi tako hitro kot ameriški Uber. Svoje storitve ponuja v 150 mestih po svetu. Posreduje pa ponudbe zasebnikov, ki so s svojimi avtomobili pripravljeni voziti sopotnike. Tako Uber taksistom jemlje posel. V Hamburgu mu je mestni odbor za promet poslovanje prepovedal, ker vsakdo, ki v Nemčiji za plačilo ponuja prevoze, potrebuje dovoljenje za prevoz oseb, ki pa ga njegovi vozniki večinoma nimajo, piše Spiegel. VEČ>>
-
23. 7. 2014 | Ekonomija
Energija dražja in vse težje dostopna
Najbolj enostaven način za merjenje geopolitičnega tveganja je, da pogledamo ceno energije. Za makroekonomista je energija, ko je draga, davek na gospodarstvo in popust, ko je poceni. Pomislite: vse, kar ste naredili danes zjutraj, vključuje porabo energije. Zbudil vas je pametni telefon (ponoči se je polnil), skuhali ste si kavo, vzeli iz hladilnika hladno mleko, se oprhali, se z avtomobilom peljali v službo, vstopili v s klimatsko napravo ohlajeno pisarno. Tudi preostali del dneva je velika poraba energije. VEČ>>
-
22. 7. 2014 | Ekonomija
Sankcije proti Rusiji občuti tudi Slovenija
Ni še dolgo, ko so uradniki v Kremlju le težko zadrževali smeh, ko so jih spraševali o sankcijah Zahoda proti Rusiji zaradi krize v Ukrajini. Dokler vsaka članica Nata ljubosumno skuša zaščititi svoje lastne poslovne interese, ni tako zelo slabo, so se naslajali. Od prejšnjega tedna so slabše volje. Voditelji članic EU so namreč odstranili psihološko mejo, saj so odločili, da bo mogoče z zamrznitvijo premoženja kaznovati tudi ruska podjetja, ki podpirajo ogrožanje suverenosti, ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine. VEČ>>
-
20. 7. 2014, 08:00 | Svet
Španija je uvedla davek na prihranke
Do sedaj je bil v Evropi davek na prihranke ena od možnosti, z njegovo uvedbo v Španiji postaja realnost. V tej državi bodo z veljavnostjo od 1. januarja letos vse bančne vloge obdavčene po stopnji 0,03 odstotka, je v začetku julija odločila vlada. Več>>
-
17. 7. 2014, 08:00 | Svet
Izkrivljena realnost »lažne uravnoteženosti« v medijih
Lažna uravnoteženost v medijih, ki s ciljem, da bi bili videti nepristranski, dajejo enako težo kot dokazanim trditvam tudi tistim, za katere dokazov ni ali pa so celo zavrnjene, ni nekaj neobičajnega. BBC, ena od velikih medijskih hiš, se je odločila ukrepati na tem področju. Upravni odbor BBC je v tem mesecu objavil poročilo o spremembah, ki jih uvaja z namenom preprečiti »lažno uravnoteženost« pri poročanju o znanosti. Več >>
-
16. 7. 2014 | Ekonomija
Ekonomija delitve se spreminja v svoje nasprotje
V postindustrijski zahodni družbi se širi duh sopotrošništva. Gre za posojanje, delitev in najem stvari, prostorov in znanja, kar sta internet in pametni telefon zelo poenostavila. Ta nov sistem naj bi bil alternativa potratni rabi surovin, preveliki proizvodnji, obremenjevanju okolja, kar je značilno za kapitalizem. Nastopil naj bi postmaterialni čas, v katerem je deliti si pomembneje od imeti, dostop do stvari pomembnejši od imeti v lasti. Ta nov sistem naj bi bil ekonomija delitve (Sharing Economy). Več >>
-
15. 7. 2014 | Svet
Se bodo že čez dve leti rodili prvi gensko spremenjeni otroci?
Britanski znanstveniki napovedujejo, da bo treba počakati samo še približno dve leti, da se bodo začeli rojevati gensko spremenjeni otroci, če bodo državni regulatorji odobrili tehniko, ki omogoča ustvaritev otroka iz dveh jajčec in enega spermija, ki jo imenujejo mitohondrijska metoda. Znanstveniki trdijo, da bo uporaba te tehnike omogočila preprečevanje mitohondrijskih bolezni, poroča BBC. Britanski regulator za rodnost je že sporočil, da ni dokazov, da ta tehnika ne bi bila varna, a je zahteval še dodatna preverjanja. Britanska vlada pa že razmišlja o potrebnih spremembah zakonodaje, ki se nanaša na rojevanje otrok, da bi mitohondrijsko metodo lahko začeli uporabljati. Več >>
-
14. 7. 2014 | Ekonomija
Neskončnost v času nizkih obrestnih mer
Neskončnost je tukaj - neskončnost nizkih obrestnih mer, neskončnost bajnih dobičkov na borzah, neskončnost brez rasti, neskončnost nizke produktivnosti, neskončnot lova na donose. Igri lova na donose so se sedaj pridružile tudi centralne banke, kot je švicarska nacionalna banka, pa tudi veliki investitorji, kot je Pimco (lani v jeseni je kot edini investitor kupil obveznice slovenske države), ki ne vidi več borznega balona, na TradingFloor.com piše Steen Jakobsen, glavni ekonomist danske investicijske banke Saxo Bank. Več>>
-
10. 7. 2014 | Svet
Najboljše od kapitalizma je za bogate države mimo
Ena od dobrih strani tega, da imamo svetovno elito, je, da vsaj ona ve, kaj se dogaja. Mi, zaslepljene množice, pa lahko čakamo desetletja, da izvemo, kdo so pedofili na visokih položajih, katere banke so kriminalne ali propadajo. Za elite velja prepričanje, da vedo v realnem času in da na tej podlagi objavijo pravilne napovedi, v Guardianu piše Paul Mason. Kako težko je to postalo, se je pokazalo prejšnji teden, ko je organizacija OECD objavila svoje napovedi za svetovno gospodarstvo do leta 2060. Več >>
-
9. 7. 2014, 09:00 | Ekonomija
Časopisi še vedno iščejo nov poslovni model
Tiskanim časopisom se tudi v Nemčiji ne piše dobro. Padajo jim promet in naklade. Skupni prihodki so jim lani padli za 4,4 odstotka na 7,9 milijarde evrov, je objavilo panožno združenje. Prihodki od prodaje časopisov so ostali stabilni, a za skoraj 10 odstotkov so padli prihodki od oglasov in prilog. Naklada nemških časopisov je letos v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani padla za 3,2 odstotka z 22,2 na 21,51 milijona izvodov. Naklada dnevnih časopisov je padla za 3,4 odstotka na 17 milijonov izvodov. Naklada tednikov je ostala stabilna pri 1,7 milijona izvodov. Hkrati pa se je predvsem zaradi vse večje uporabe pametnih telefonov in tablic povečala prodaja spletnih izdaj časopisov za 64 odstotkov s 340 tisoč na 560 tisoč izvodov. Več >>
-
8. 7. 2014 | Svet
Nič ni ostalo od navdušenja izpred treh let, ko je Južni Sudan postal samostojna država. Na tisoče ljudi je 9. julija 2011 praznovalo razglasitev neodvisnosti v upanju na boljšo prihodnost. Neodvisnost je Južni Sudan razglasil po dolgih letih prizadevanj za odcepitev in potem, ko je januarja 2011 99 odstotkov prebivalcev, ki so večinoma kristjani, na referendumu glasovalo za odcepitev od muslimanskega Sudana. Več >>
-
7. 7. 2014 | Svet
Američani ne vidijo, da še vedno živijo svoje sanje?
Vemo, katere so sestavine za ameriške sanje: dobra izobrazba, dobro plačana služba, hiša, pet kreditnih kartic, trgovski center za vogalom (najbolje je, če jih je kar pet) in boljše življenje za otroke. Družba DDB je ob letošnjem prazniku neodvisnosti 4. juliju anketirala okrog 7000 Američanov in jih vprašala, ali te sanje še imajo oziroma živijo, poroča CNBC. Da verjamejo, da te sanje še živijo, je odgovorilo 40 odstotkov vprašanih, starejših od 18 let. Več >>
-
3. 7. 2014, 07:30 | Svet
Dodatno razkritje »sistema Sarkozy«
Nicolas Sarkozy je prvi nekdanji francoski predsednik po letu 1958, ko je nastala peta republika, ki ga je pridržala policija. Ni pa prvi, ki je moral pred sodnika. Njegov politični mentor Jacques Chirac je bil leta 2011 obsojen na dve leti pogojne zaporne kazni zaradi poneverb v času, ko je bil župan Pariza. Povsem mogoče je, da bo Sarkozy oproščen, a nov primer, ko je obtožen suma korupcije in trgovanja z vplivom in sprejemanja zaupnih informacij, dodatno osvetljuje »sistem Sarkozy«, piše v Guardianu Agnès Poirier. Več >>
-
3. 7. 2014 | Ekonomija
Skrbi ECB glede inflacije so za državljane norčevanje
Več članov sveta Evropske centralne banke (ECB) meni, da so se cene v državah z evrom v zadnjem času alarmantno malo dvignile. Nekateri se bojijo celo padca oziroma deflacije. ECB je zaradi tega v začetku prejšnjega meseca vnovič znižala temeljno obrestno mero. Ni še mogoče reči, ali to pomaga spodbuditi gospodarsko rast in občutnejšo rast cen. Več >>
-
2. 7. 2014 | Ekonomija
Tveganja za novo finančno krizo tokrat ne izhajajo iz bank
Stroga zakonodaja naj bi zagotovila, da se banke ne bi več lotevale rizičnih poslov, s katerimi so povzročile finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008. Toda problem s tem ni rešen, kajti ta zakonodaja zelo ustreza skladom hedge, kamor množično beži kapital in tudi najboljši kadri iz bank, ki so se ukvarjali s špekulativnimi posli. Več skomin, več tveganja, več zaslužka: dobre trgovce z vrednostnimi papirji in z izvedenimi finančnimi instrumenti je vedno vleklo k skladom hedge. Ker se zakonodaja za banke zaostruje, so banke vse bolj pod pritiskom in zapirajo oddelke za trgovanje za lastni račun, za trgovanje s surovinami, omejujejo investicijsko bančništvo. Več >>
-
1. 7. 2014 | Ekonomija
Centralne banke postajajo kobilice
Ker bodo na globalni ravni pobrale za 200 do 250 milijard dolarjev manj obresti od obveznic, se centralne banke vse bolj odločajo za neposreden vstop na delniške trge. Londonska hiša Official Monetary and Financial Institutions Forum (OMFIF) ugotavlja, da ima 400 javnih institucij v 162 državah 29.100 milijard dolarjev v naložbah. K javnim institucijam sodi poleg 156 pokojninskih blagajn in 87 državnih skladov tudi 157 centralnih bank. Wirtschafts Woche poroča, da gre vse več sveže natisnjenega denarja na delniške trge, potem ko so centralne banke s tiskanjem nepokritega papirnatega denarja tržne sile tako rekoč izrinile z mednarodnih trgov obveznic. Več >>
