Darja Kocbek
-
26. 6. 2014 | Družba
Okoljevarstvenik z letalom v službo
Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je znana po svojih spektakularnih kampanjah. Tudi proti letalskemu prometu. Njeni menedžerji si očitno tega ne jemljejo tako zelo k srcu, saj se Pascal Husting od leta 2012 vozi z letalom v službo od svojega doma v Luksemburgu v Amsterdam, kjer vodi oddelek za mednarodne programe. VEČ>>
-
25. 6. 2014 | Družba
Revščina pesti tudi starejše Nemce
Vedno več starejših v Nemčiji dela tudi potem, ko dosežejo starost za upokojitev. Konec junija 2013 je imelo tako imenovano mini zaposlitev dobrih 829 tisoč Nemcev, starejših od 65 let. To je bilo nekaj manj kot 36 tisoč več kot konec junija 2012 in skoraj 270 tisoč več kot leta 2003. VEČ>>
-
24. 6. 2014 | Ekonomija
Finančna tveganja območja z evrom
Do nedavnega so evropski voditelji zadovoljno razglašali, da je gospodarstvo v območju evra končno začelo okrevati in da je območje evra iz najhujšega. Zdaj tega ne govorijo več. V prvem četrtletju 2014 je povprečna rast BDP dosegla le 0,2 odstotka, kar je polovico pričakovane rasti. Nemška rast je bila z 0,8 odstotka boljša, to velja tudi za Španijo in Belgijo, ki sta imeli v prvih treh mesecih leta 0,4-odstotno rast BDP. Razmere v drugih državah z evrom so veliko slabše. Francija je beležila ničelno rast, nizozemsko gospodarstvo se je skrčilo za 1,4 odstotka, grško za 1,1 odstotka, ciprsko in portugalsko za 0,7 odstotka, finsko za 0,4 odstotka in italijansko za 0,1 odstotka. VEČ>>
-
19. 6. 2014 | Ekonomija
Sodna zmaga 'mrhovinarskih skladov'
Ta teden je finančni svet stresel šibek potres, ki ga je izzvalo vrhovno sodišče ZDA. Le malokdo ga je zaznal, čeprav bi to tresenje lahko bilo sporočilo za večji pretres. Vrhovno sodišče ZDA je razsodilo, da mora država Argentina dvema ameriškima skladoma hedge NML Capital, Aurelius Capital do konca junija plačati 1,3 milijarde dolarjev. Sodba se nanaša na zahtevo za poplačilo starih argentinskih obveznic, kajti sklada hedge, ki zahtevata to poplačilo, se nista strinjala z odpisom terjatev, za katerega se je argentinska vlada dogovorila z večino upnikov. VEČ>>
-
18. 6. 2014 | Ekonomija
Razlastitev imetnikov vrednostnih papirjev
Avstrijske banke svarijo pred posledicami predlagane razlastitve lastnikov nekaterih vrednostnih papirjev Hypo Alpe Adria banke. Willibald Cernko, predsednik avstrijskega združenja bank, pravi, da utegnejo bonitetne agencije avstrijskim bankam v prihodnje dajati nižje ocene, ker država postavlja pod vprašaj deželne garancije. Če bodo imele slabše bonitetne ocene, se bo za avstrijske banke podražilo zadolževanje na kapitalskih trgih. Srednjeročno bi se jim lahko stroški za refinanciranje povečali za do 1,5 milijarde evrov na leto. VEČ>>
-
17. 6. 2014 | Ekonomija
Šele ko se je zgodila velika depresija, so ekonomisti začeli jemati resno vzpone in padce. Ni mogoče zanikati, da se zgodi nekaj čudnega, ko država zdrsne v recesijo: iste tovarne in pisarne so tam, a ljudje kar naenkrat ne proizvedejo več toliko dobrin. Zakaj? John Maynard Keynes, Friedrich Hayek and Irving Fisher so se soočali s tem vprašanjem v 30. letih prejšnjega stoletja in na podlagi njihovega dela danes razumemo, kaj je poslovni cikel. Hkrati pa smo v skoraj stotih letih, kljub temu, da se s tem ukvarjajo najboljši možgani, naredili malo napredka, na BloombergView piše Noah Smith, profesor za finance na univerzi Stony Brook. Še vedno ne razumemo dobro, kaj povzroči recesije. VEČ>>
-
16. 6. 2014 | Ekonomija
Vojna... dobra za gospodarsko rast
Zaradi nadaljevanja šibke gospodarske rasti v bogatih državah, so se ekonomisti odločili za samoanalizo. Kot mogoče krivce so našli šibko povpraševanje, rast neenakosti, konkurenco s Kitajske, preveliko regulacijo, neustrezno infrastrukturo in izčrpanost novih tehnoloških idej. Vse več pozornosti kot razlog za počasno gospodarsko rast pa po pisanju Tylerja Cowena, profesorja ekonomije na univerzi George Mason v New York Timesu, dobiva mir kot razlog za šibko rast in stagnacijo. VEČ>>
-
11. 6. 2014 | Svet
Suženjsko delo za poceni rakce
Morsko hrano, ki jo je mogoče kupiti v trgovinah v zahodnih državah, proizvajajo sužnji v Aziji. Novinarji časopisa Guardian so s šestmesečno raziskavo odkrili, da veliko število ljudi, ki jih njihovi delodajalci kupujejo in prodajajo kot živali ter pod prisilo zadržujejo na ribiških ladjah zunaj Tajske, ilegalno proizvaja rakce, ki so na prodaj v trgovinah glavnih trgovskih podjetij po svetu. Največji proizvajalec rakcev na svetu, tajsko podjetje Charoen Pokphand (CP) Foods, kupuje ribjo moko, s katero krmi rakce na svoji farmi, od nekaterih dobaviteljev, ki so lastniki ribiških ladij, na katerih delajo sužnji. Tisti, ki jim je uspelo pobegniti, poročajo o 20-urni dnevni tlaki, rednem pretepanju, mučenju in pobijanju. Nekateri so bili na morju več let, nekateri so redno morali jemati amfetamine. Nekateri so bili priča umorom drugih sužnjev. VEČ>>
-
10. 6. 2014 | Svet
Zgodba o tem, kako je Bill Gates hitro in tiho prevzel izobraževanje v ZDA, je pretresljiva. Njegovo vlogo in vlogo ministrstva za izobraževanje pri pripravi in sprejemu enotnih standardov bi moral preiskati kongres. To, da najbolj premožen človek v ZDA lahko kupi položaj in tesno sodeluje z ministrstvom za izobraževanje, spreminja nove in nepreizkušene akademske standarde za javne šole v nacionalni škandal, na spletni strani Huffington Post piše Diane Ravitch, profesorica za področje izobraževanja z univerze New York. Bill Gates naj bi namreč kupil odločno podporo interesnih skupin na levici in desnici v okviru kampanje za nove standarde. VEČ>>
-
6. 6. 2014 | Ekonomija
Ameriški kongres - klub milijonarjev
Center for Responsive politics je objavil rezultate analize, ki je pokazala, da je prvič v zgodovini več kot polovica članov ameriškega kongresa milijonarjev. Premožni člani kongresa živijo na veliki nogi na račun davkoplačevalcev, medtem ko se večina državljanov prebija skozi najhujše gospodarske čase v življenju. Imamo vlado bogatašev, od bogatašev in za bogataše. Bili naj bi vlada za ljudi, namesto tega kongres naglo postaja klub milijonarjev, ugotavlja Michael Snyder na spletni strani End of the American Dream. Seveda bogatim ljudem ne gre preprečiti, da bi lahko postali poslanci. To možnost morajo imeti vsi Američani. Toda, ko pridemo do točke, da so izvoljeni le bogataši, imamo velik problem, piše Snyder. VEČ>>
-
4. 6. 2014 | Ekonomija
Kitajsko-ruski plinski sporazum
Večina medijskih poročil o kitajsko-ruskem plinskem sporazumu ne predstavlja njegove prave narave. Ta sporazum je bil v pripravi že precej dolgo in ne pomeni ne začetka premika Rusije na vzhod ne začetka odmika od trgovanja v dolarjih. Prav tako ta strateška povezava med Rusijo in Kitajsko ni posledica ukrajinske krize, na spletni strani Global Research piše Mahdi Darius Nazemroaya. VEČ>>
-
3. 6. 2014 | Ekonomija
Američani v pasti hitrih kreditov
»V ZDA je postalo predrago biti reven in to se bo še poslabšalo,« pravi Noah Wintroub, ki je v velebanki JP Morgan Chase odgovoren za internet in digitalne medije. Zaradi tega je banka opremila 30 milijonov dolarjev vreden laboratorij za finančne rešitve. »Kaj uničuje tiste z nizkimi zaslužki, posebej stranke bank, bi jim jaz lahko brezplačno razložil v manj kot minuti. S 30 milijoni dolarjev bi potem lahko ustanovili sklad za pomoč žrtvam kreditnih morskih psov. To so milijoni Američanov, ki samo še pri teh obrestnih sleparjih dobijo denar in zanj plačujejo vsaj 20 do 30 odstotkov obresti,« na svojem blogu piše Markus Gaertner. VEČ>>
-
29. 5. 2014 | Družba
8 dejstev o nasilju nad ženskami
Vsak primer nasilja nad ženskami je drugačen in sam po sebi nesprejemljiv. Sarah Kliff je na spletni strani Vox zbrala osem dejstev o nasilju nad ženskami v ZDA. Agencija EU za temeljne pravice (Fra) je marca letos objavila rezultate doslej največje raziskave o nasilju nad ženskami v EU. Varuhinja človekovih pravic je po objavi evropskega poročila sporočila, da smo v Sloveniji soočeni z dejstvom, da je vsaka druga ženska (56,1 odstotka) po 15. letu starosti doživela eno od oblik nasilja. VEČ>>
-
28. 5. 2014 | Družba
Ker v ZDA zaradi bojkota proizvajalcev primanjkuje injekcij za usmrtitve obsojencev na smrt, so se v zvezni državi Tennessee odločili, da bodo smrtne kazni spet začeli izvajati na električnem stolu. Zakon, na podlagi katerega bodo spet lahko začeli uporabljati električni stol, so sprejeli aprila. Richard Dieter, direktor neprofitne organizacije Death Penalty Information Center, ki nasprotuje smrtni kazni, je za SFGate pojasnil, da je Tennessee prva država, ki je sprejela zakon, ki omogoča vrnitev električnega stola, ne da bi zapornikom dala možnost izbire. VEČ>>
-
27. 5. 2014 | Ekonomija
Delničarji aktivisti na pohodu
Kaj imajo skupnega Dell, Ebay, Microsoft ali ThyssenKrupp? Vse te družbe so se morale soočiti z investitorji aktivisti, ki so bolj ali manj grobo poskušali menedžment prisiliti k spremembam. Investitorji aktivisti so bogataši, ki delnice podjetij kupujejo zato, da bi lahko nato vplivali na njihovo poslovanje (z zmanjševanjem stroškov, s prodajo družb v določenih državah, s sprejetjem okolju prijaznih ukrepov in podobno). Za uspešno kampanjo investitorjem aktivistom zadostuje lastniški delež v podjetju, ki je nižji od 10 odstotkov, torej je prevzem podjetja veliko dražji in tudi veliko težje ga je izvesti. Meike Schreiber na spletni strani Aktionaerforum napoveduje, da se bo klubu Della, Ebaya, Microsofta, ThyssenKruppa kmalu pridružilo še več podjetij. VEČ>>
-
23. 5. 2014 | Družba
Shod proti seksizmu, feminizem na ulice
»Pretresamo ideje, pljuvamo čez seksiste in skušamo analizirati položaj žensk v času krize, hkrati pa bi potrebovale tudi izkušnjo biti na ulici in ogluševati s svojim besom.« Tako Feministke vabijo na shod proti seksizmu, ki se bo danes, 23. maja, ob 17. uri začel v parku Tabor. Seksizme prepoznavajo kot rdečo nit, ki spaja politične elite, ekonomsko izkoriščanje, akademsko okolje, medijski prostor, cerkvene sile ponovne tradicionalizacije položaja žensk, in se skozi telesa posameznikov nazadnje še prevaja v ulično nasilje. VEČ>>
-
22. 5. 2014 | Družba
Kupec, ki je padel v trgovini, ker mu je spodrsnilo v luži vode, se je odločil za tožbo. Med sodnim procesom je vodstvo trgovine poskušalo krivdo naprtiti njemu z argumentom, da je bil bodisi pod vplivom alkohola, je imel močnega mačka ali pa je degeneriran alkoholik, ki mu ni mogoče zaupati in je namerno zlorabil lužo za padec, da bi na lahek način prišel do denarja. Da je alkoholik, so ga obtožili na podlagi podatkov o preteklih nakupih, ki so pokazali, da je kupil veliko količino žganja. Tožnik in njegov odvetnik nista vedela, da je trgovec hranil podatke o nakupih svojih strank. To se je zgodilo sredi 90. let prejšnjega stoletja, skoraj pred dvajsetimi leti, v času, ko vohunjenje s pomočjo računalnikov še zdaleč ni bilo tako sofisticirano, kot je danes. VEČ>>
-
21. 5. 2014 | Ekonomija
Ljudje iger ne igrajo sami, temveč tudi sedijo pred računalnikom in gledajo druge, kako jih igrajo. Lani je 71 milijonov ljudi prek Twitch.tv gledalo druge, kako igrajo video igro Svetovna liga legend virtualnem svetu, igre baseballa v okviru svetovne serije v realnem svetu pa si je ogledalo 15 milijonov gledalcev, piše Quartz. Spletna stran Twitch.tv z video igro ima 45 milijonov unikatnih obiskovalcev na mesec, ki vsi gledajo igre 13 milijard minut. VEČ>>
-
20. 5. 2014 | Ekonomija
Afrika, zadnji trg prihodnosti
Robert 'Bon' Diamond je bil v svojem življenju investicijski bankir, pohlepen predsednik koncerna. Sovraštvo številnih Britancev si je nakopal, ker se po izbruhu finančne krize ni bil pripravljen pokesati. Predlani je nekdanji predsednik uprave velebanke Barclays v svoj življenjepis dodal novo poglavje. Ustanovil je finančno družbo Atlas Mara, zbral 300 milijonov dolarjev, ki jih investira v Afriki. V Bocvani je vstopil v banko ABC, v Ruandi namerava kupiti 77-odstotkov delnic Razvojne banke Ruanda. Kot vselej doslej, Diamonda zanimajo širitev in dobički. V Afriki ima po pisanju Die Zeit večje možnosti za rast kot na zasičenih zahodnih trgih. VEČ>>
-
15. 5. 2014 | Ekonomija
»Propadi hitro, propadi pogosto«
Živimo v času novoustanovljenih podjetij. Nikoli ni bilo lažje narediti izdelka in vzpostaviti podjetja. Predvsem zaradi razcveta financiranja s poslovnimi angeli in prek množičnega financiranja zanj nikoli ni bilo lažje zbrati denarja. Toda nič lažje kot v preteklosti ni danes narediti uspešnega podjetja, v New Yorkerju ugotavlja James Surowiecki. Konkurenca je kruta, dobički so skromni in imetniki tveganega kapitala v poznejših fazah financiranja niso velikodušni. Pisatelj Gideon Lewis-Kraus v svoji novi knjigi No Exit: Struggling to Survive a Modern Gold Rush (Brez izhoda: Kako preživeti sodobno zlato mrzlico) ugotavlja, da je življenje novega podjetja pogosto brutalno in kratko. VEČ>>
-
14. 5. 2014 | Ekonomija
Brezgotovinska družba? Ne, hvala!
»Po dveh mesecih sem na bankomatu prvič spet dvignil nekaj gotovine. Zgrozil sem se, koliko časa je minilo od zadnjega dviga. Nekako sem se toliko časa prebil brez plačil v gotovini, ne da bi to opazil. Smo na poti v brezgotovinsko družbo! To nam vsaj povsod napovedujejo,« na svojem blogu piše nemški novinar Markus Gaertner. Študija MasterCarda kaže, da v ZDA dosegajo negotovinska plačila že 80 odstotkov vseh plačil potrošnikov. Na Švedskem naj bi samo še 3 odstotke vseh plačil opravili z gotovino. VEČ>>
-
9. 5. 2014 | Ekonomija
Kakšna je usoda ukradenih koles?
Zakaj je toliko koles ukradenih? Čeprav ima tat od tega, da ukrade kolo, malo finančnih koristi, je kraj koles v mestih veliko. Kaj je ekonomska spodbuda za tatove koles, ali obstaja učinkovit način za zaslužek, se sprašujejo na spletni strani Priceconomics. Čeprav ukradenih koles ni mogoče tako zlahka spremeniti v denar kot nekatere druge stvari (telefone, elektronske naprave, droge), jih je veliko. Zaradi tega morajo tatovom prinesti dovolj prihodka. Kaj se torej zgodi s temi kolesi in kako jih je mogoče pretopiti v denar? VEČ>>
-
7. 5. 2014 | Svet
Umazani posli s palmovim oljem
Palmovo olje je sestavina mnogih izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan. Večina tega olja prihaja iz Indonezije, kjer so vojaki pred dvema mesecema ugrabili in pretepli domačina Titusa. Šele kasneje je ugotovil, zakaj so ga pretepli. V njegovem mestu Bungku je bil napis: »To je naša zemlja«. Bungku je na otoku Sumatra. V njem po poročanju Spiegla živi mnogo ljudi, ki so jih nagnali z njihove zemlje. To mesto je že leta kraj najbolj krvavih konfliktov v državi. V središču teh konfliktov je palmovo olje. Skoraj vsak drugi izdelek v naših trgovinah vsebuje to poceni naravno sestavino, ki je na embalaži pogosto navedena kot 'rastlinsko olje'. VEČ>>
-
6. 5. 2014 | Ekonomija
Skupine študentov iz 19 držav so objavile skupni manifest, v katerem zahtevajo reformo študija ekonomije. Njihove zahteve podpira precej uglednih profesorjev, levičarsko liberalistični Francoz Thomas Piketty, izvršni direktor za finančno stabilnost na Bank of England Andrew Haldane, direktor inštituta za gospodarske zadeve (Institute of Economic Affairs) Stephen Davis. Med 175 profesorji podporniki je tudi ameriški ekonomist James Galbraith, poroča Handelsblatt. VEČ>>
-
29. 4. 2014 | Ekonomija
Subvencije za plače predsednikov uprav
Težko je biti zavisten ali jezen ob pogledu na zadnji seznam najbolje plačanih predsednikov uprav v ZDA. Dvanajst najbolje plačanih je lani skupaj prejelo več kot 20 milijonov dolarjev. A obstaja drugi razlog za razburjenje. Ta je, da ameriški davkoplačevalci subvencionirajo del njihovega bogatenja. Kot pojasnjujejo na CNN, so danes cene delnic eden od glavnih napihovalcev plač predsednikov uprav. Ti dobijo delnice kot spodbudo, da si bodo z dobrim vodenjem podjetij, kar se odrazi v rasti cene delnic, dvignili plačilo. Toda predsedniki uprav lahko vrednost delnic podjetij, ki kotirajo javno na borzi, na podlagi zakona, ki je bil sprejet leta 1993, uveljavijo kot davčno olajšavo v davčni napovedi podjetij. VEČ>>
-
24. 4. 2014 | Ekonomija
Naš cilj ni živeti kot kriminalci, perverzneži in sužnji
Vzpostavljanje novih ravnotežij v svetovnem gospodarstvu se je začelo leta 1995 z ustanovitvijo Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Najprej je bila glavna pozornost pri teh spremembah usmerjena na proizvodnjo in na reorganizacijo globalnih trgov dela. Te spremembe še niso končane, pomenijo pa temeljni premik v odnosu med kapitalom in delom močno v prid kapitalu, kakor je že leta 1994 napovedal James Goldsmith. Catherine Austin Fitts na spletni strani The Solari Report ob tem omenja poročilo o študiji, ki je pokazala, da vsem, ki sodijo med 1 odstotek bogatih, ne gre bolje, ampak gre bolje le 0,1 odstotka bogatim, to je le enemu odstotku od odstotka bogatih. Več>>
-
17. 4. 2014 | Ekonomija
Eden od sloganov gibanja Okupirajmo v letu 2011 je bil: »Kapitalizem ne deluje.« Francoski ekonomist Thomas Piketty sedaj v svoji novi knjigi Kapital v 21. stoletju dokazuje, zakaj je to res. To je obsežna knjiga, saj ima 700 strani z ogromno opombami, grafi in matematičnimi formulami. Kljub temu je v zadnjih tednih in mesecih sprožila številne razprave o kapitalizmu, zlasti o vzponu ozke elite, ki kontrolira vedno več svetovnega bogastva. Profesor Piketty v svoji knjigi zavrača vse, kar kapitalisti verjamejo o etiki ustvarjanja denarja. Znanstveno dokazuje, da ni razloga, da bi verjeli, da bi kapitalizem kadar koli lahko rešil problem neenakosti, ki se ne zmanjšuje, ampak zaostruje. Knjigo berejo preprosti ljudje in stroka. Will Hutton piše, da so na nedavni konferenci Institute of New Economic Thinking in Toronto Pikettyjevo knjigo omenili vsaj enkrat na vsaki seji, katere se je udeležil. Tak vpliv je imel nazadnje v 70. letih prejšnjega stoletja kot posamezni ekonomist Milton Friedman. Več>>
-
16. 4. 2014 | Ekonomija
Kdo je bolj obdavčen – posamezniki ali podjetja?
Američani so morali do včeraj, 15. aprila, oddati svojo davčno napoved. Davčna uprava pa zadnji dan za oddajo napovedi objavi različne statistične podatke o prihodkih, ki jih prijavljajo državljani, navaja Fivethirtyeight.
Več>> -
15. 4. 2014 | Svet
Legalizacija brez stranskih učinkov
Ko je ameriška zvezna država Kolorado legalizirala marihuano, je prestolnica Denver to priložnost sprejela z odprtimi rokami. Tam se je naselilo kar 62 odstotkov prodajalcev marihuane, ki so z njeno prodajo samo v januarju ustvarili za 14 milijonov dolarjev prometa. David Weaver, šerif okrožja Douglas, je po pisanju Vox septembra 2012 recimo svaril, da bo legalizacija imela veliko negativnih posledic, zato pričakuje porast kriminala, povečanje števila otrok, ki uživajo marihuano, in večjo ponudbo trave za prodajo povsod. Eden od šerifov je šel na televizijo svarit ljudi, da si bodo v njegovem okrožju zaradi legalizacije marihuane »huligani nadeli maske, prišli do vaše hiše, vdrli, vam nastavili pištolo in rekli 'Dajte mi vašo marihuano, dajte mi vaš denar'«.
