Darja Kocbek
-
10. 4. 2014 | Družba
Izvoz plavuti morskega psa iz Hong Konga na celinsko Kitajsko je lani padel za skoraj 90 odstotkov z 1,2 milijona kilogramov v letu 2012 na 113.973 v letu 2013. Uvoz v Hong Kong pa se je v enakem obdobju zmanjšal za 35 odstotkov, sporoča nevladna organizacija WWF Hong Kong. Padec trgovine je posledica ukrepov kitajske vlade proti luksuzu in korupciji, pa tudi pritiska okoljskih skupin. »Zelo smo bili presenečeni, ko smo videli te številke, saj je bila Kitajska tradicionalno največji izvozni trg za Hong Kong,« je po poročanju South China Morning Post dejala Tracy Tsang Chui-chi, direktorica na WWF Hong Kong. Dodala je še, da ne izključujejo možnosti, da je velik padec izvoza posledica ukrepov kitajske vlade proti korupciji.
-
9. 4. 2014 | Družba
Umetniki in inženirji v eni osebi
Sejem v Hannovru. V dvorani 2 pri stojnici D47 mladenič drži v roki čelado, ki je videti kot glava zunajzemeljskega insekta. »Lahko bi se zaposlil pri Siemensu ali Boschu in izdeloval vrtalnike,« pravi. »A vrtalnikov je že veliko,« pristavi. Namesto vrtalnikov je Sebastian Piatza izdelal čelado EYEsect, ki je projekt med umetnostjo in izdelkom. V notranjosti te čelade so med drugim 3D video očala, ki so z žico povezana z dvema kamerama na zunanji strani čelade. Obe kameri, ki sta v obliki krogle, je mogoče vzeti v roke in istočasno gledati v več smeri. Leonardo da Vinci živi, obrtnikov in umetnikov v eni osebi očitno ne najdemo le v fikciji ali v renesansi, ugotavlja Spiegel. Splošni talenti in čudni rokodelci očitno še vedno obstajajo. Danes jih očitno vleče na industrijski sejem v Hannovru.
-
8. 4. 2014 | Ekonomija
Množično financiranje množičnih nategov
Artem Shipitsyn, predsednik uprave družbe Healbe z močnim ruskim naglasom v video predstavitvi na spletni strani množičnega financiranja Indiegogo pojasnjuje, kar v njegovi družbi imenujejo »Originalni 100-odstotni avtomatski upravljavec telesa«. To je GoBe, naprava, ki skozi kožo izmeri raven glukoze in na tej podlagi izračuna, koliko kalorij je človek zaužil z vsem, kar je pojedel, glede na energijo, ki jo je porabil. Sedež družbe Healbe je v San Franciscu. Novo napravo bo od junija mogoče kupiti za 199 dolarjev, obljubljajo v družbi Healbe. V dveh tednih so od 3253 podpornikov zbrali slabih 730.300 dolarjev, kar je več kot sedemkrat več od načrta. Triintrideset podpornikov je plačalo 1.175 dolarjev za paket, ki vključuje deset naprav GoBe.
-
3. 4. 2014 | Ekonomija
Peking predrag za večino prebivalcev
Prihodek 10 tisoč juanov na mesec (1.170 evrov) ne bi več zadostoval za normalno življenje v mestu, kot je Peking, je znani kitajski voditelj pogovornih oddaj Cui Yongyuan pred letom dni napisal na svojem blogu in s tem izzval živahno razpravo. Povprečni prihodek namreč dosega le polovico tega zneska, minimalna plača pa še bistveno manj. Ta se je letos sicer povečala za 11,4 odstotka s 1.400 na 1.560 juanov, a to znese še vedno le 180 evrov na mesec. Življenje v kitajskih metropolah postaja vse dražje, v die Zeit piše Felix Lee.
-
2. 4. 2014 | Ekonomija
Manipuliranje denarne politike
Bdi nad bilanco, ki ustreza BDP Nemčije. Trgi so pozorni na vsako besedo, ki jo izgovori. Janet Yellen, guvernerka ameriške centralne banke (Fed), je kljub temu v ponedeljek izjavila, da šibki ameriški trg dela v predvidljivem času potrebuje pomoč ultra nizkih obrestnih mer. Torej, da bo Fed ohranila rekordno nizko temeljno obrestno mero na rekordno nizki ravni. Ta njena izjava je bila v popolnem nasprotju s tistim, kar je izjavila enajst dni prej, ko je napovedala, da bo treba v šestih do devetih mesecih spremeniti obrestno politiko, torej temeljno obrestno mero dvigniti. Nemški novinar Markus Gaertner na svojem blogu opozarja, da Janet Yellen takšne akrobacije izvaja le dva meseca po nastopu mandata na čelu najpomembnejše centralne banke na svetu.
-
1. 4. 2014 | Ekonomija
Odmiranje tržnega gospodarstva
Na kapitalističnem trgu, ki ga vodi nevidna roka ponudbe in povpraševanja, prodajalci nenehno iščejo nove tehnologije za povečanje produktivnosti, ki jim omogočajo zmanjšanje stroškov proizvodnje blaga in storitev, da jih lahko prodajajo ceneje kot njihovi konkurenti. Tako privabijo kupce in zagotovijo dovolj dobička za investitorje. Kaj se zgodi, če intenzivna globalna konkurenca nekega dne prisili proizvajalce, da uvedejo še bolj učinkovite tehnologije, ki bodo potisnile produktivnost do točke, ko bodo stroški na enoto proizvodnje (marginalni stroški) blizu nič? Ker bo to proizvodnja blaga in storitev 'brez cene' in potencialno brezplačna, ne bo več ustvarjala dobička in tržno gospodarstvo bo postalo zastarel sistem. Jeremy Rifkin v Guardianu piše, da se to sedaj začenja dogajati.
-
27. 3. 2014 | Družba
Samo tri minute je potreboval robot, da je za Los Angeles Times napisal novico o potresu. Ta primer je posebnost zato, ker je stroj na podlagi algoritma napisal prvo novico za spletno stran pomembnega časopisa. Podjetje Narrative Science iz Chicaga je namreč pripomoglo, da so roboti v zadnjih nekaj letih že opravili test za pisanje in objavo novic na spletu, zato robote novinarje uporablja že kar nekaj družb, le da to počnejo anonimno. Kristian Hammond, soustanovitelj družbe Narrative Science, je za časopis Singularity HUB dejal, da bodo leta 2030 roboti napisali že okrog 90 odstotkov novic. Torej tudi novinarjem grozi, da jih bodo nadomestili roboti, čeprav je Hammnond za spletno stran Wired dejal, da se tistim, ki si zdaj služijo kruh z novinarstvom, ni treba bati, saj bodo roboti objavljali članke o zadevah in dogodkih, ki jih zdaj nihče ne pokriva.
-
26. 3. 2014 | Ekonomija
Velikanski zneski in nepregledne cene
Ameriška Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) je začela preiskavo velebank, med katerimi so Barclays, Citigroup, Deutsche Bank, Goldman Sachs, Morgan Stanley, Royal Bank of Scotland in UBS, zaradi trgovanja z novo obliko strupenih finančnih instrumentov, ki se imenujejo Collateralized Loan Obligations (CLO). Ti so zelo podobni strupenim finančnim instrumentom Collateralized Debt Obligations (CDO), ki so v letu 2007 povzročili finančno krizo. CDO so finančni produkti, v katere so banke povezale v pakete kredite, ki so jih dodelile za nakup nepremičnin in jih prodajale naprej. V CLO pa povezujejo v pakete kredite, ki so jih dodelile podjetjem z nižjo bonitetno oceno in jih prodajajo naprej. Investitorji jih kupujejo, ker prinašajo večje dobičke kot investicije v podjetja z dobro bonitetno oceno.
-
25. 3. 2014 | Ekonomija
Evropska komisija kot servis podjetij
Pia Eberhardt, kritičarka lobijev in izvedenka za trgovino pri organizaciji Corporate Europe Observatory, z vodenji po bruseljski evropski četrti prikazuje moč tamkajšnjih lobijev. Odkar se EU in ZDA pogajata o sporazumu o prosti trgovini ima tudi turo, kako koncerni določajo dnevni red pogajanj. Ta se začne pri stavbi generalnega direktorata za trgovino pri evropski komisiji. Od tam gre do stavbe Bertelsmann-Stiftung, možganskega trusta. Študije tega trusta o sporazumu o prosti trgovini med EU in ZDA so zelo vplivale na javno mnenje. Tretja postaja je ameriška gospodarska zbornica v Bruslju, ki ima zelo velik vpliv na evropsko komisijo, četrta postaja je stavba, v kateri zasedajo delovne skupine o dostopu do trgov. Pia Eberhardt je v pogovoru za die Zeit razložila, da so to delovne skupine za dostop do trgov za farmacijo, poštne storitve, proizvajalce avtomobilov, skratka za vsako pomembnejšo panogo.
-
20. 3. 2014 | Ekonomija
Piramidna shema prehranskih dopolnil
Ameriška zvezna komisija za trgovino (FTC) je začela preiskavo proizvajalca prehranskih dopolnil Herbalife, ki se že nekaj časa sooča z očitki, da je ilegalna piramidna shema. Da bi razumeli, kaj FTC išče v primeru Herbalife, se je treba vrniti v leto 1975, ko je začel postopek proti družbi Amway, ki je svoje izdelke prodajal na enak način, kot danes to počne Herbalife – ne v trgovinah, ampak prek posameznikov (distributerjev), ki z družbo sklenejo pogodbo, s katero se zavežejo, da bodo prodajali izdelke in hkrati v mrežo pridobivali nove prodajalce. Pri Amwayjevi marketinški shemi je FTC ugotovil dva problema, poroča The Verge.
-
19. 3. 2014 | Ekonomija
Sužnji vsemogočnih borznih tečajev
Čeprav se je globalno bogastvo v letu 2013 povečalo na 2410 milijard dolarjev in se bo do leta 2018 povečalo na 3340 milijard dolarjev, večina ljudi živi v revščini. Zakaj hočemo sistem, ki je tako odtujen od tistega, zaradi česar smo ljudje? V Postameriškem svetu Fareed Zakaria piše, da »nobeden sistem – kapitalizem, socializem ali kateri drugi sistem – ne more delovati, če čut za etiko in vrednote ni v njegovem bistvu«. Svetovno gospodarstvo je Zakaria primerjal z dirkalnim avtomobilom, ki je hitrejši in bolj kompleksen kot kadar koli v zgodovini, a se še vedno redno zaletava. Ali res moramo živeti z vratolomno hitrostjo neskončne finančne rasti? Prekomerna hitrost ni dobra za avtomobile, prekomerna rast pa ni dobra za gospodarstva. Če gospodarstvo raste, mora po definiciji počiti, kot balon poči, če ga preveč napihnemo, na portalu Counterpunch razlaga John K. White, predavatelj in avtor knjige Do The Math: On Growth, Greed and Strategic Thinking.
-
18. 3. 2014 | Ekonomija
Smo plačani toliko, kolikor smo vredni?
Pogosto velja prepričanje, da so ljudje plačani toliko, kolikor so vredni. Po tej logiki delavci, ki v ZDA zdaj dobivajo minimalno plačo, niso vredni več kot 7,25 dolarja na uro. Če bi bili vredni več, bi zaslužili več. Vsak poskus, da bi delodajalce prisilili, naj svoje zaposlene plačajo več, bi privedel so zaprtja delovnih mest. Po isti logiki so predsedniki uprav velikih podjetij vredni 300 povprečnih plač ameriških delavcev. Toliko morajo biti vredni, sicer ne bi dobili tako visokih plač. Vsak poskus, da bi jim plače znižali, je jalov, ker bi dobili znesek, za katerega bi jim znižali plačo, izplačan v drugačni obliki. Da si plačan toliko, kolikor si vreden, je nevaren mit, na svoji spletni strani piše profesor na univerzi Berkeley Robert B. Reich.
-
13. 3. 2014 | Družba
Vedenjske težave šolarjev z mobilci
Šolarji so med najbolj pogostimi uporabniki mobilnih telefonov, še posebej odkar je prek njih mogoče pošiljati tudi elektronsko pošto in se priklopiti na Facebook. V Švici so se znanstveniki odločili ugotoviti, ali so te naprave krive, da ima vse več šolarjev težave s koncentracijo in so mladi vse manj družabni. V študiji HERMES (Health Effects Related to Mobile Phone use in Adolescents) je od junija 2012 sodelovalo 439 šolarjev, piše časopis 20 minuten.
-
12. 3. 2014 | Družba
Inženirska vzgoja vzornih državljanov
Državljan Edmund je pozabil v roku plačati davek. Državi to seveda ni všeč, zato mu pošlje opomin. Toda ta opomin je drugačen od tistega, ki bi ga pričakovali. Ker je znano, da fotografija pove več kot tisoč besed, je davčna uprava Edmundu skupaj z opominom poslala fotografijo njegovega avtomobila, v spremnem besedilu pa mu je razložila, da mu bo ta avtomobil zasegla, če svoje davčne obveznosti ne bo poravnal. To ni zgodba iz kakšnega romana, ampak iz realnega življenja, v Neue Züricher Zeitung piše Claudia Wirz.
-
11. 3. 2014 | Ekonomija
Male težave v velikem gospodarstvu?
Kitajski izvoz se je februarja letos zmanjšal za 18,1 odstotka v primerjavi z letom prej, kar je sprožilo vprašanja o zdravju drugega največjega gospodarstva na svetu. Letošnji februarski kitajski uvoz je bil za 10,1 odstotka manjši kot pred letom dni. Analitiki po poročanju CNBC pravijo, da razmer ne gre ocenjevati na podlagi podatkov za januar in februar, kajti nanje je lahko vplivalo praznovanje lunarnega novega leta, ki se je začelo 31. januarja in se nadaljevalo v prve dni februarja. Številne tovarne in uradi so bili v tem času zaprti.
-
6. 3. 2014 | Svet
Nekaj novega je pod soncem. Ko govorimo o vojni in imperialističnih načelih, geopolitično lahko govorimo o neznanem teritoriju. Ko pogledamo okrog sebe, vidimo svet na točki vrelišča. Od Ukrajine do Sirije, Južnega Sudana do Tajske, Libije do Bosne, Turčije do Venezuele se širijo protesti državljanov. Enotnost držav, velikih in majhnih, starih in novih, je pod vprašajem. Vse več je državljanskih vojn, nasilja in različnih krvavih bojev. V številnih primerih so vpletene tuje države, moč oblasti se v vseh primerih zmanjšuje. Na podlagi teh ugotovitev Tom Engelhardt na spletni strani TomDispatch sprašuje, kje natančno je zdaj moč na našem planetu.
-
5. 3. 2014 | Ekonomija
Švicarski bunkerji za shranjevanje podatkov
Švica ima v svojih Alpah bunkerje iz časov hladne vojne, ki so prave trdnjave, saj naj bi zdržali napad z jedrskim orožjem. Nekatere zdaj uporablja za shranjevanje digitalnih podatkov. Ko se sooča z vse večjimi pritiski, naj odpravi bančno tajnost, je našla že nadomestni posel: postati želi sef za shranjevanje digitalnih podatkov. Potrošniki in podjetja potrebujejo vse več zaupnih informacij za izvajanje transakcij prek spleta, zaradi tega raste povpraševanje po računalniških centrih, kjer je te informacije mogoče varno hraniti, zlasti pred lovkami kriminalcev in vohunov. »To je prihodnost te države: ne več hraniti denarja, ampak podatke, ki bodo postali naslednja valuta,« po pisanju Die Welt razlaga Carlos Moreira, ustanovitelj in prvi mož družbe WISeKey.
-
4. 3. 2014 | Ekonomija
Pošast, ki je politika ne zna ukrotiti
Dunajski operni ples je seizmograf za Avstrijo. Na letošnjem je manjkala domača finančna in gospodarska elita, saj imajo avstrijske banke drugačne skrbi od tiste, da je treba v dunajski operni hiši najeti ložo za 18.500 evrov. Prvi mož Erste Bank Andreas Treichl je recimo naslednje jutro po opernem plesu moral objaviti padec dobička za 87 odstotkov. Zaradi visokih odpisov v Vzhodni Evropi je ta banka lani dosegla neto dobiček le v višini 61 milijonov evrov. Banka Hypo Alpe Adria, ki jo je avstrijska vlada leta 2009 podržavila, je mlinski kamen, ki je iz meseca v mesec težji.
-
27. 2. 2014 | Ekonomija
Francoska država je po 20 letih spet ustanovila podjetje
Francija namerava koncernom prepovedati zapiranje dobičkonosnih tovarn. Tudi zaradi tega je vlada zašla v nasprotja, saj hoče hkrati privabiti v državo čim več investitorjev, ki bi s svežim kapitalom pomagali oživiti gospodarstvo. Predsednik Francois Hollande je menedžerjem najbolj znanih družb, kot so Samsung, Siemens, Nestle, na konferenci v Elizejski palači obljubil dolgoročne davčne olajšave, če se bodo odločili investirati v Franciji. »Vem, da Francija velja za zapleteno državo,« jim je ob tem dejal. To je še kako res, poroča die Presse, saj je francoski parlament še isti dan sprejel zakon, ki koncernom prepoveduje zapirati dobičkonosne tovarne.
-
25. 2. 2014 | Ekonomija
Soros bi služil z evropskimi bankami
»Verjamem v evro,« je ameriški investitor George Soros dejal za nemški tednik Der Spiegel. Zato se njegovi sodelavci za naložbe že veselijo, da bodo v Evropi zaslužili veliko denarja, med drugim z vlaganji v banke, ki nujno potrebujejo kapital.
-
24. 2. 2014 | Politika
Zadnja anketa Poll Watch 2014 zmago na letošnjih evropskih volitvah napoveduje levici. Levosredinski Socialisti in demokrati (S&D) bi, če bi volitve bile zdaj, dobili 217 sedežev, desnosredinska stranka Evropske ljudske stranke (EPP) pa 200. Rezultati te ankete kažejo, da bo Evropski parlament v novem sklicu bistveno bolj polariziran, kot je zdaj. Manj poslancev bodo imele sredinske stranke, več pa skrajna levica, skrajna desnica in evroskeptiki, navajajo izvajalci ankete.
-
20. 2. 2014 | Ekonomija
Postajajo nemške obveznice nezanimive?
Nemčija prvič po septembru 2012 na finančnih trgih ni dobila dovolj kupcev za desetletne obveznice, s katerimi se zadolžuje. V prodajo je ponudila za 5 milijard evrov obveznic, kupcev pa je dobila le za 4,3 milijarde evrov.
-
18. 2. 2014 | Družba
Pametni telefoni, prenosni računalniki, tabličniki nam omogočajo, da tudi po zaključku delovnega časa lahko beremo in pošiljamo službeno elektronsko pošto, odgovarjamo na službene telefonske klice. BMW namerava v prihodnje čas, ki ga zaposleni po zaključku delovnega časa porabijo za tovrstne komunikacije, upoštevati kot delovni čas.
-
13. 2. 2014 | Svet
Ljudje na različnih koncih sveta se soočajo z ekstremnim vremenom. V ZDA se v Kaliforniji soočajo z najhujšo sušo v zadnjih 100 letih, na vzhodni obali pa so se spopadali s snegom in nizkimi temperaturami. Na drugi strani planeta Avstralce pestita ekstremna vročina in suša. V Veliki Britaniji in nekaterih drugih delih Evrope pa imajo poplave. Michael Roberts se na svojem blogu sprašuje, ali je to normalno, ali vremenski cikel dosega vrh ali pa gre za vpliv podnebnih sprememb.
-
12. 2. 2014 | Ekonomija
Bogati Kitajci se izseljujejo, tudi Američani vračajo potne liste
Bogati Kitajci se skupaj z družinami množično selijo v tujino. Od leta 2012 je Avstralija dobila 91 odstotkov vseh prošenj za investicijske vizume s Kitajske. Kanada je dobila 57 tisoč prošenj za tovrstne vizume. South China Morning Post je poročal, da je 45 tisoč Kitajcev s premoženjem 11,6 milijarde dolarjev iskalo možnosti za preselitev v Britansko Kolumbijo.
-
11. 2. 2014, 08:40 | Ekonomija
Večja kot je zmešnjava, močnejši je dolar
Kronični problemi se v zadnjem času spet pojavljajo na finančnih trgih in nekateri izmed njih utegnejo izhajati iz ZDA. Nobeden pa ni škodoval »vsemogočnemu dolarju«. Priča smo spet znanemu pojavu: ko je svetovni finančni sistem v vse večjih težavah, se vrednost dolarja kot najpomembnejše svetovne valute poveča. Ta fenomen je v knjigi Dolarska past: Kako je ameriški dolar stisnil v pest globalne finance (The dolar Trap: How the U.S. Dollar Tightened Its Grip on Global Finance) opisal Eswar S. Prasad, profesor ekonomije na univerzi Cornell in sodelavec inštituta Brookings.
-
6. 2. 2014 | Svet
Krizno žarišče se seli na Pacifik
Svetovne sile na veliko kupujejo novo orožje. Rusija, Kitajska in Indija so v zadnjem času najbolj povečale svoje vojaške proračune in to bodo predvidoma počele tudi v prihodnjih letih. Tudi nekatere države iz Bližnjega vzhoda sodijo med tiste, ki se naglo oborožujejo. Hkrati ZDA in evropske države svoje vojaške proračune zmanjšujejo. Kljub temu so ZDA imele v letu 2013 s 582 milijardami dolarjev še zmeraj daleč največji proračun.
-
5. 2. 2014, 08:50 | Ekonomija
Je virtualni bitcoin res snežna kepa?
Estonska centralna banka je posvarila potrošnike, naj ne uporabljajo bitcoinov in drugih virtualnih valut. Te valute, ki temeljijo na "peer to peer" omrežjih, lahko postanejo »sistemi snežne kepe«, svari Mihkel Nommela, vodja oddelka za plačila in sisteme sanacije v estonski centralni banki. Po njegovih besedah so bitcoini »problematična shema«, »vsa tveganja prevzema uporabnik, ki ne more nikogar prositi za pomoč«.
-
4. 2. 2014, 08:25 | Svet
Milijarderji so kradli zaposlenim
Bogati lastniki in menedžerji družb Apple, Google in drugih močnih korporacij iz Silicijeve doline so se kartelno dogovarjali, da ne bodo tekmovali za delavce in tako poskrbeli, da so plače njihovih zaposlenih ostajale nizke. To so počeli vse od leta 2005, kakor kažejo dokumenti, na podlagi katerih so delavci vložili skupinsko tožbo, s katero skušajo izterjati milijarde dolarjev izgubljenih plač.
-
3. 2. 2014 | Ekonomija
Manipulacije bonitetnih agencij
Izgleda, da imajo ocene bonitetne hiše Standard & Poor's malo skupnega z realnostjo, nanje vplivajo predvsem politični dejavniki, je Silvio Berlusconi, nekdanji italijanski predsednik vlade trdil že leta 2011. To je dejal kmalu potem, ko je ta bonitetna agencija, ki je ena od treh največjih bonitetnih agencij, ki imajo vse sedež v ZDA, znižala bonitetno oceno Italije. Nad nepravičnimi ocenami teh agencij so se po izbruhu krize pritoževali tudi voditelji drugih evropskih držav.
