Darja Kocbek
-
27. 1. 2014 | Ekonomija
Švicarske banke pod udarom ZDA
Švicarske banke so se uklonile pritisku ZDA. Tretjina se je v ZDA samoprijavila zaradi sumov, da so pomagale svojim komitentom utajiti davke. S tem so si prihranile morebitne neprijetne sodne postopke. Sredi lanskega decembra je ameriško ministrstvo za pravosodje švicarskim bankam postavilo rok do konca leta, da se mu same prijavijo zaradi morebitnega sodelovanja pri utajah davkov. Banke, ki se ne bodo prijavile, bodo nosile zelo veliko tveganje, da jih bodo Američani kazensko preganjali, so jim zagrozili.
-
23. 1. 2014 | Politika
Mirovna konferenca o Siriji v Švici se je začela med nemiri in zmedo. Generalni sekretar OZN Ban Ki Mun je v nedeljo na konferenco povabil Iran, a je v ponedeljek vabilo umaknil s pojasnilom, da se Iran ne strinja, da bi morali v Siriji vzpostaviti prehodno vlado. Iran je ključni podpornik režima v Siriji, zato bi bil pomemben udeleženec v vsakem morebitnem mirovnem dogovoru, a ZDA njegovemu sodelovanju nasprotujejo, ker podpira Bašarja Al Asada.
-
22. 1. 2014, 08:35 | Svet
Kako namerava EU z računsko telovadbo znižati zadolženost
Zahteve po ostrem varčevanju, ki naj bi privedlo do znižanja zadolženosti držav EU, bo od septembra kot kaže nadomestila nova metoda, ki je zniževanje zadolženosti z računsko telovadbo. Na evropskem statističnem uradu Eurostat napovedujejo spremembo načina izračunavanja BDP držav članic, ki bo omogočilo, da se bo BDP držav članic čez noč povečal, s tem pa bo hkrati padla zadolženost glede na BDP.
-
21. 1. 2014, 08:30 | Svet
Kdo je srednji razred po svetu?
Ko so Brazilci lani odšli protestirat na ulice smo brali in slišali, da je to »novi srednji razred«, ki je v stiski zaradi korupcije in premalo infrastrukture. Tudi na Tajskem so po teh poročilih na ulicah pripadniki srednjega razreda. Toda kaj je srednji razred dejansko v državah v razvoju? Ekonomisti Mednarodne organizacije za delo (ILO) so v novem poročilu prikazali, kaj se je zgodilo z delavci v južnih državah v zadnjih 25 letih globalizacije. Postali so bolj razslojeni, zaslužijo od 4 do 13 dolarjev na dan ob hitri rasti skupine »nastajajoči srednji razred«.
-
18. 1. 2014 | Ekonomija
Kmetijske subvencije in afriški begunci
Evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos napoveduje, da bo evropska komisija ukinila subvencije za izvoz hrane iz EU, zlasti v Afriko. Te subvencije nevladne organizacije in afriški kmetje že dolgo kritizirajo kot nepravične in zahtevajo njihovo ukinitev. Po podatkih Spiegla je evropska živilska industrija sicer v zadnjih 20 letih izvoz hrane v Afriko zmanjšala. Leta 1991 je vrednost tega izvoza še znašala 10 milijard evrov, leta 2000 5,65 milijarde evrov, predlani pa le še 147 milijonov evrov.
-
16. 1. 2014 | Družba
Za proizvajalca termostatov in javljalnikov dima Nest je prevzem s strani internetnega velikana Google sreča. S tem, ko je njegovo podjetje postalo del koncerna Google, bo lahko ustanovitelj Nesta Tony Fadell na globalni ravni uresničil svoj načrt povezanega gospodinjstva. Prevlada Googla na internetu je že zdaj velika, a njegovim menedžerjem to očitno ne zadošča. Zdaj očitno hočejo še prevlado na področju povezanih aparatov za vsakdanjo rabo, piše nemški die Welt.
-
15. 1. 2014, 08:50 | Svet
Zgodba o onesnaževanju okolja je zgodba o stranskih učinkih
O stanju našega planeta se lahko zelo veliko naučimo, če primerjamo, kaj se je dogajalo v zadnjih 150 ali 400 letih, ne le v zadnjih 20 ali 40 letih. Tako je mogoče videti trende. Ugotovimo lahko, da od 50. let prejšnjega stoletja živimo v povsem drugačnih razmerah, kot so živeli ljudje pred nami, ker je nafta omogočila zelo veliko povečanje rasti. Razmere so dramatične, ne samo zato, ker porabljamo preveč virov, ampak tudi zato, ker narava ne zmore dovolj hitro razgraditi vseh odpadkov, ki jih ustvarjamo, pravi avstrijska znanstvenica leta 2013 profesorica za zgodovino okolja na univerzi Celovec Verena Winiwarter.
-
9. 1. 2014 | Ekonomija
Katere dolgove bo treba odpisati?
Večina držav na Zahodu bo potrebovala vsaj delni odpis dolgov, uvedbo davka na prihranke in višjo inflacijo, da bodo lahko začele okrevati, saj je njihova zadolženost dosegla najvišjo raven v zadnjih 200 letih, v novem poročilu navaja Mednarodni denarni sklad (IMF). Za odpise dolga bodo potrebna podobna pogajanja kot v 30. letih prejšnjega stoletja ali pa uvedba ukrepov, ki jih IMF uporablja za prezadolžene manj razvite države.
-
7. 1. 2014 | Svet
Recepti novih milijarderjev za uspeh
Med 109 novimi milijarderji, ki so se skupini najpremožnejših Zemljanov pridružili v letu 2013, so nekateri svoje premoženje ustvarili s klasičnimi proizvodi in v panogah, kot sta gostinstvo in trgovina. Lynsi Torres, ki je z 31 leti najmlajša milijarderka v ZDA, je recimo doživljala, kako je njena družina iz kioska za prodajo hamburgerjev, ki ga je leta 1948 postavila v Kaliforniji, ustvarila imperij za hitro hrano, ki je danes vreden več kot 1 milijardo dolarjev, piše Die Welt. Lynsi Torres je milijarderka postala kot dedinja.
-
6. 1. 2014 | Družba
Premožni katoliki grozijo papežu
Če se kdo sprašuje, ali je papež Frančišek s svojim pogumom in idealizmom razburil premožne konservativce, po zadnjem razburjenju milijarderja Kennetha Langoneja v to ne dvomi več. Ta je agresivno in odrezavo napovedal, da utegne on sam in tudi njegovi premožni prijatelji umakniti svoje milijone iz cerkve in dobrodelnih organizacij, če papež ne bo prenehal pridigati proti ekscesom in krutosti nebrzdanega kapitalizma, na portalu Truthdig piše novinar in publicist Joe Conason.
-
21. 12. 2013 | Svet
Navidezno kapitalistična Kitajska
Ko ameriški intelektualci, menedžerji in politiki hvalijo Kitajce, jih hvalijo večinoma zato, ker so se odločili za kapitalizem. Ti površni opazovalci jih hvalijo na podlagi rasti zasebnega sektorja, odpiranja finančnega sistema, odpiranja možnosti za investiranje, vpliva cen na gospodarske odločitve. Kdor pa potuje po Aziji, zlasti pa na Kitajskem kar ravnokar počne novinar Markus Gaertner, ugotavlja, da je država tako rekoč na vseh področjih ohranila svoj vpliv in tega noče izgubiti.
-
19. 12. 2013 | Ekonomija
Ko se je družba Twitter odločila stopiti na borzo, je na borzi Wall Street v New Yorku vladalo slavnostno razpoloženje. Skupine borznih trgovcev so obkrožale predsednika uprave Dicka Costola. To je bil dogodek svetovnih razsežnosti. Cena delnice je presegla pričakovanja, saj je prvi dan zrasla za več kot 70 odstotkov na 44,90 dolarja. Toda kdor je hotel tisti dan te delnice kupiti, je ostal praznih rok. Zaslužili so vlagatelji, ki so delnice Twitterja lahko kupili že pred vstopom družbe na borzo.
-
17. 12. 2013 | Ekonomija
Vse dni v letu beremo in slišimo različne pozive, naj darujemo za tiste, ki nimajo. Tudi berači vse leto prosijo za drobiž. A pred božičem je čas, ko so ljudje posebej pripravljeni nekaj prispevati in narediti nekaj dobrega. Toda kaj je to dobro, komu damo? »Dam beraču en evro ali deset? Od katerega zneska dalje bi moj dar bil dobro delo,« v die Zeit piše Ulrich Greiner.
-
15. 12. 2013, 08:00 | Ekonomija
Zmerna minimalna plača je bolj koristna kot škodljiva
Na obeh straneh Atlantika politiki razpravljajo o minimalni plači. Ameriški predsednik Barack Obama želi minimalno plačo zvišati za 40 odstotkov s 7,25 na 10 dolarjev na uro. Njegov predlog podpira več kot tri četrtine Američanov. V Nemčiji se je nova vladna koalicija v nastajanju dogovorila za uvedbo minimalne plače v višini 8,50 evra na uro (11,50 dolarja) z letom 2015. Opozicijski laburisti v Veliki Britaniji spodbujajo podjetja, naj prostovoljno plačajo višje plače od minimalne, ki jo Britanija ima od leta 1999.
-
14. 12. 2013, 08:00 | Ekonomija
Evropskim bankam manjka 110 milijard €
Največjim 50 bankam v Evropi manjka 110 milijard evrov kapitala, ocenjuje bonitetna hiša Standard & Poor's. Šele, ko bodo ta kapital zbrale, njihova kapitalska ustreznost ne bo več bremenila bonitetne ocene. V mednarodni primerjavi bankam v Evropi najbolj manjka kapitala, kajti na svetovni ravni bankam manjka za 185 milijard evrov kapitala. Več kot 70 milijard evrov svežega kapitala potrebujejo samo banke v Grčiji, na Portugalskem, Italiji in Španiji.
-
12. 12. 2013 | Ekonomija
Kdo bo plačal za(vožene) banke?
Pred letom dni so se finančni ministri članic EU dogovorili za enotni nadzor bank, ki ga bo od novembra 2014 opravljala Evropska centralna banka (ECB). Nadzirala bo 130 največjih bank v območju evra, med katerimi so NLB, NKBM in Abanka iz Slovenije. To je prvi steber evropske bančne unije. Dogovor o direktivi o enotnih pravilih za reševanje in likvidacijo bank, kar je drugi steber bančne unije, so dosegli poleti. Takrat so odločili, da bodo zavožene banke najprej reševali delničarji, upniki in veliki varčevalci. In če ta sredstva ne bodo zadoščala?
-
10. 12. 2013, 08:30 | Ekonomija
Industrijske države čaka dolgotrajna stagnacija
Larry Summers, nekdanji finančni minister ZDA in zdaj spet profesor na univerzi Harvard, je na nedavni raziskovalni konferenci Mednarodnega denarnega sklada (IMF) na podlagi izkušenj Japonske napovedal, da zahodne industrijske države, katerih gospodarski model temelji na trajni rasti gospodarstva, čakajo desetletja stagnacije.
-
7. 12. 2013 | Ekonomija
Kazen v višini 1,7 milijarde evrov za banke, katerih zaposleni so sodelovali pri manipulacijah z obrestnimi merami, zvenijo kot huda kazen. A to ni dovolj. Banke, ki podpirajo kriminalna ravnanja, bi morale izgubiti licenco in bi jih bilo treba zapreti. Kolumnist spletne izdaje nemškega Spiegla Wolfgang Münchau piše, da se kazen, ki jo je bankam izrekla evropska komisija, na hitro sliši kot eden od številnih primerov kartelnega dogovarjanja, ki nas vznemiri le za nekaj sekund.
-
4. 12. 2013, 08:25 | Ekonomija
Potrošnja in sodobno suženjstvo
Po definiciji Oxfordskega slovarja je suženj »oseba, ki je legalno lastnina drugega in ga je dolžan ubogati«. Sužnja ta slovar tudi opredeljuje kot »osebo, ki zelo trdo dela in za to ne dobi ustreznega plačila ali ocene«, kar je v današnjem svetu oseba, ki dela za podjetje, kjer je njen trud pogosto podcenjen. Oxfordski slovar sužnja prav tako opredeljuje kot »osebo, ki je preveč odvisna od nekoga oziroma jo nekdo preveč kontrolira« ali kot »napravo, del naprave, ki je neposredno nadzorovana s strani druge«. Dolg je lahko instrument za kontrolo posameznika ali naroda. V tem primeru je posameznik odvisen od »kredita«, da lahko kupi izdelke, na spletni strani Global Research piše publicist Timothy Alexander Guzman.
-
3. 12. 2013, 10:10 | Svet
Vislice ali grmada – to je očitno naša izbira
Prerivanje, pretepi, streljanje na parkiriščih trgovskih centrov. Američani so se na tako imenovani črni petek, ko so se začeli prednovoletni popusti, v svojih nakupovalnih templjih obnašali kot krdelo podivjanih bikov. Trgovski velikan Wal-Mart, čigar lastniki so med desetimi najpremožnejšimi Američani, zaposlenim pa plačujejo plače, ki ne zadoščajo za preživetje, je okrepil varnostno službo. Na portalu Youtube je mogoče videti posnetke pretepov za televizijske aparate, prenosne računalnike in pametne telefone.
-
27. 11. 2013, 09:05 | Ekonomija
Evrska kriza in kdo ima od nje koristi
Banke iz najmočnejših članic EU so odgovorne za prenos krize, ki se je 2007-2008 začela v ZDA, v Evropo, ker so masovno investirale v izvedene finančne instrumente. Eric Toussaint, predavatelj na univerzi Liège v Belgiji, na spletni strani Global Research razlaga tudi, da krize ni povzročila konkurenca iz tujine, ampak neenakost med članicami EU, ki koristi velikim zasebnim korporacijam.
-
26. 11. 2013, 08:25 | Svet
Vsakemu 10. Nemcu se s plačo ne izide
Nemški trg dela cveti. Zaposlenost je rekordno visoka, stopnja brezposelnosti nizka. Toda podatki inštituta za gospodarske in družbene znanosti (WSI) ni vse zlato, kar se sveti. Njegova študija kaže, da v revščini ne živijo le posojeni delavci, ampak tudi številni polno zaposleni. Lani je vsakemu desetemu polno zaposlenemu v Nemčiji (9,5 odstotka) z normalnimi pogoji dela grozila revščina. »To pomeni, da imajo ti zaposleni in njihove družine na razpolago manj kot 60 odstotkov potrebnega neto prihodka,« je za die Zeit povedal Eric Seils, raziskovalec WSI.
-
21. 11. 2013 | Ekonomija
Japonska velebanka Sumitomo Mitsui je v prvem polletju letos ustvarila za skoraj 53 odstotkov višji dobiček kot v enakem obdobju lani, se je njen predsednik Koichi Miyata pohvalil na tiskovni konferenci. A ta uspešen rezultat je zasenčila informacija, da je Sumitomo Mitsui med bankami, ki so japonski mafiji Yakuzi posojale denar, poroča Die Zeit. »Te sile je težko identificirati,« je povedal Miyata. »Pogosto obstajajo samo govorice, da je določena oseba pri mafiji. Čim tovrstne povezave odkrijemo, seveda prekinemo stike.«
-
20. 11. 2013, 08:10 | Ekonomija
Tudi v Švici konec meseca zmanjka
Po plačilu položnic ima vsak četrti Švicar na koncu meseca prazno denarnico, 27 odstotkov pa jih je celo prepričanih, da nimajo dovolj denarja, da bi lahko živeli človeka vredno življenja, sta pokazali študiji, ki ju je objavila družba Intrum Justitia. Toda 28 odstotkov jih je odgovorilo, da vsak mesec lahko prihranijo določen znesek, 56 odstotkov pa jih ima denar za nepredvidljive stroške.
-
14. 11. 2013 | Ekonomija
Spodbujanje storilnosti uničuje moralo
Nekaterih slabih idej se nikoli ni mogoče znebiti. Kup dokazov ni dovolj, da bi nekateri prenehali verjeti v učinkovitost sistema plačevanja zaposlenih glede na storilnost. Večina raziskav je pokazala, da je tak način nagrajevanja neuporaben ali škodljiv, a dokazi ne veljajo, ko morajo vlade in menedžerji verjeti vanj. Polly Toynbee v Guardianu piše, da so plače po storilnosti v Veliki Britaniji uvedli za učitelje, v zdravstvu, policiji, javni upravi.
-
13. 11. 2013 | Ekonomija
Katere svetovne banke so najbolj rizične
Kako rizične so velike banke? Svet za finančno stabilnost v Baslu skuša na to vprašanje odgovoriti s seznamom, na katerem je 29 največjih bank na svetu razdeljenih v štiri kategorije na podlagi ocene, kako močno bi njihov propad prizadel celoten finančni sistem. Odbor je pravkar objavil nov seznam. Na dnu lestvice, kjer so najmanj rizične banke, je novinka Industrial and Commercial Bank of China, na vrhu, kjer so najbolj rizične banke, pa so baselski analitiki dve banki ocenili kot manj rizični kot lani. To sta ameriška Citigroup in nemška Deutsche Bank, ki sta uvrščeni za eno kategorijo bolje. Sta zaradi tega res manj rizični, sprašuje nemški Spiegel.
-
12. 11. 2013, 08:35 | Svet
Vir za bogatenje so manipulacije
V današnjem svetu ni proizvodnja in trgovina vir za bogatenje, ampak manipulacije in goljufije na globalni ravni. »Povedano z drugimi besedami, opravka imamo z institucionalizirano krajo, ki je vključena v finančni sistem. To ni nekaj, kar bi lahko opisali kot akumulacija kapitala iz produktivnih procesov, niti nekaj, kar bi nastalo z delom teh bogatih ljudi,« je v pogovoru za Press TV dejal profesor Michel Chossudovsky. Vir za bogatenje je razgradnja in uničenje realnega gospodarstva, kjer so majhna in srednje velika podjetja prisiljena bankrotirati. Bogatenje vodi do izločitve finančnega sistema iz realnega gospodarstva in masovne koncentracije lastništva.
-
11. 11. 2013, 08:00 | Svet
Čeprav se je na novo zaposlilo 200 tisoč ljudi, se je v ZDA oktobra stopnja brezposelnosti povečala s 7,2 na 7,3 odstotka. Stopnja brezposelnosti mladih, starih med 16 in 19 let, se je od leta 2000 povečala z 12,8 na 22,2 odstotka, štirje milijoni od 11,3 milijona brezposelnih Američanov iščejo službo več kot 27 mesecev, kar je šestkrat več kot leta 2000.
-
6. 11. 2013, 08:30 | Ekonomija
Irska lahko postane zgled za gospodarsko uspešnost
Uradno je danes na Irskem brez zaposlitve 13,5 odstotka za delo sposobnih ljudi, leta 2006 je v tej državi stopnja brezposelnosti bila 5 odstotkov. Uradni podatek o današnji stopnji brezposelnosti ne upošteva številnih mladih Ircev, ki so odšli iz države s trebuhom za kruhom. Vlada je uvedla vrsto novih davkov in dajatev z argumentom, da je treba zmanjšati javnofinančni primanjkljaj, dejansko pa so ti novi davki in dajatve zgolj stranska vrata, prek katerih irski davkoplačevalci rešujejo banke, na svojem blogu The Web of Debt piše Ellen Brown.
-
5. 11. 2013, 08:45 | Svet
Konjunktura prikrojevanja življenjepisov
Jürgen Müller je pred kratkim moral odstopiti z mesta direktorja za informatiko na univerzitetni bolnišnici Zürich in se odpovedati svojemu doktoratu. To je bil prisiljen narediti zgolj zaradi ene same črke. Müller je trdil, da je svoj doktorat pridobil na ugledni univerzi Berkeley, ki sodi med najbolj ugledne univerze na svetu, saj je na njej raziskovalo kar 22 Nobelovcev. Dejansko pa je imel doktorski naslov univerze Berkley, ki ji v primerjavi z ugledno univerzo manjka en »e«, poroča spletni portal Cash. Ob tem novinar Pascal Meisser ugotavlja, da ima prikrojevanje življenjepisov v Švici danes visoko konjunkturo, kajti primer Müller zdaleč ni osamljen.
