Darja Kocbek
-
3. 11. 2013, 08:15 | Svet
Bruselj zahteva varčevanje, sam pa se ga otepa
EU namerava prvič v svoji zgodovini zmanjšati svoj proračun. Z realnim zmanjšanjem sedemletnega proračuna za obdobje od leta 2014 do 2020 za 3 odstotke bo prihranila 34 milijard evrov. Za britanskega premiera Davida Camerona, ki je bil najbolj glasen zagovornik zmanjšanja, je to zmaga. A vsaka pozitivna stvar ima tudi svojo negativno plat. Izdatki za evropsko uradništvo bodo v prihodnjih sedmih letih še rasli in bodo realno višji za 8 odstotkov, piše britanski Economist.
-
1. 11. 2013 | Ekonomija
Dve ameriški investicijski banki sta uvedli zanimivi novosti. Barclays po novem mladim sodelavcem dopušča, da lahko prihajajo v službo v kavbojkah namesto v poslovnih oblekah, Goldman Sachs pa jim odsvetuje, da bi prihajali v službo ob vikendih, da ne bi pregoreli od dela. Razlog za ta nov odnos do mladih zaposlenih je dejstvo, da se je letos odločilo za službo v sektorju finančnih storitev odločilo bistveno manj diplomantov uglednih univerz kot prejšnja leta.
-
31. 10. 2013 | Ekonomija
Kljub gnilim posojilom več dobička
Veliki zneski kreditov, ki jih podjetja, ki so jim jih dodelili v času debelih krav pred izbruhom finančne in gospodarske krize, ne povzročajo velikih lukenj le v bilancah slovenskih bank, ampak tudi drugod v Evropi. Zlasti banke v državah z evrom sedijo na tako velikih zneskih gnilih kreditov kot še nikoli doslej. Analitiki v svetovalni hiši Ernst & Young so izračunali, da letos kar 7,8 odstotka zneska vseh kreditov sodi v to kategorijo, kar znese 940 milijard evrov, poroča nemški Focus.
-
26. 10. 2013, 08:00 | Ekonomija
Vemo, kako se bo igra končala...
Le kaj so razmišljali člani odbora za Nobelovo nagrado, ko so se prav šest let po izbruhu največje finančne krize odločili podeliti letošnjo nagrado za ekonomijo ekonomistom finančnih trgov? Zame je to znak, da je finančni sistem rehabilitiran, da moramo v naših glavah finančno krizo zdaj potlačiti in se vrniti tja, kjer smo leta 2007 nehali, v kolumni na spletni strani Spiegla piše Wolfgang Münchau. Takrat so absolventi financ na borzi Wall Street v New Yorku bajno služili, trg za eksotične kreditne derivate je eksplodiral, v Nemčiji je vladala velika koalicija. Kdor bi takrat padel v komo in se pred dvema tednoma zbudil, bi se čudil, zakaj so Robert Shiller, Eugene Fama in Lars Peter Hansen šele letos dobili Nobelovo nagrado.
-
23. 10. 2013, 08:40 | Ekonomija
Mednarodni denarni sklad (IMF), katerega misija v Sloveniji pravkar prečesava razmere v javnih financah in bankah, je v pravkar objavljenem mesečnem poročilu Fiscal Monitor, ki ga je naslovil Taxing Times, postavil temelje za globalno zaplembo premoženja. Ameriška revija Forbes, ki je znana po objavi lestvice najbogatejših, to sklepa na podlagi besedila na 49. strani poročila Fiscal Monitor, kjer IMF piše, da so zaradi močnega poslabšanja razmer v javnih financah v številnih državah začeli razmišljati o uvedbi »dajatve na kapital« - o enkratnem davku na zasebno premoženje, ki bi bil izjemen ukrep, s katerim bi zagotovili zmožnost za odplačilo dolga.
-
17. 10. 2013, 09:45 | Ekonomija
Dvanajst minut pred uro, ko bi ZDA sicer bile prisiljene razglasiti bankrot, je senat našel kompromis, ki predvideva povečanje zneska za zadolževanje države. Kljub rešitvi v zadnji minuti, je škoda že nastala, tako za konjunkturo v državi in v večji meri za ZDA kot finančno velesilo. V 16 dneh spektakla se Washington ni le blamiral, ampak tudi finančno-politično diskreditiral. Amerika država neomejene krize: »Če bomo vsakih šest mesecev, vsake tri mesece – zdaj na tri tedne – zaradi koledarja zdrsnili v novo fiskalno-politično negotovost, to enostavno ne more biti dobro,« svari svetovalec za gospodarstvo Joel Prakken, piše Marc Pitzke na spletni strani Spiegla.
-
16. 10. 2013, 09:50 | Svet
Najprej bombardirali, zdaj gledajo vstran
Dvajsetega oktobra 2011 je umrl Moamer Gadafi. Bombniki zavezništva Nato so ga upornikom pomagali loviti do zadnje minute. Nihče za Gadafijem ni potočil solze. Libija je bila osvobojena diktatorja. Libijci so čez nekaj mesecev volili nov parlament. To je bilo dovolj kot dokaz za uspeh. Zahod je bil zadovoljen in se je obrnil vstran. In danes? Ladja, ki se je pred dvema tednoma potopila pred obalo Lampeduse in je z nje utonilo 300 ljudi, je priplula iz Libije, po vsej verjetnosti iz pristaniškega mesta Misrata.
-
15. 10. 2013, 08:50 | Ekonomija
Plenjenje v imenu prostega trga
Ni še dolgo, ko so bili vlada in zagovorniki prostega trga na bojni nogi. Temu danes ni več tako. V zasebnem sektorju je ostalo malo za vzeti, zato so finančni gangsterji segli po javnem sektorju, da bi si ga prisvojili s privatizacijo, ki jo zagovarjajo podporniki prostega trga. Del te zarote so postale tudi vlade, ko so politiki ugotovili, da je kraja javnega premoženja učinkovit način za nagrajevanje njihovih zasebnih dobrotnikov, na portalu Global Research piše publicist Paul Craig Roberts.
-
10. 10. 2013, 09:15 | Ekonomija
Tudi manjše banke lahko bankrotirajo
Na evropski reševalni sklad ESM bi bilo treba prenesti pristojnost za odločanje o reševanju problematičnih bank v območju evra, ko bo ta postal institucija EU, je za nemški Handelsblatt dejal evropski komisar za notranji trg in finančne storitve Francoz Michel Barnier. S tem stališčem se je skušal približati Nemčiji, ki zavrača možnost, da bi evropska komisija imela zadnjo besedo pri odločanju o reševanju bank.
-
9. 10. 2013, 08:15 | Ekonomija
Bivši šef Svetovne banke se vrača v Goldman Sachs
Ameriška velebanka Goldman Sachs je znana po svoji mreži. Bivši zaposleni v tej banki zasedajo pomembna mesta v politiki in gospodarstvu. Sedaj se eden s takšnega mesta vrača nazaj v banko – z dragocenimi informacijami. To je Robert Zoellick, nekdanji prvi mož Svetovne banke, poroča nemški Focus.
-
8. 10. 2013, 11:25 | Svet
Bodi pohlepen, ko je druge strah
»Naj te bo strah, ko so drugi pohlepni. Bodi pohlepen, ko je druge strah,« je eden od najljubših rekov ameriškega investitorja Warrena Buffetta. V času finančne krize je to načelo sam ves čas upošteval in sedaj pobira milijardne vsote dolarjev. Ko je znanim ameriškim koncernom po izbruhu finančne krize grozil bankrot, jim je Buffett s svojim finančnim konglomeratom Berkshire Hathaway priskočil na pomoč. Do sedaj je z njo zaslužil že 10 milijard dolarjev.
-
3. 10. 2013, 09:20 | Ekonomija
V preteklosti so revolucionarji lahko računali na razsvetljene delavce v industriji, ki so kot orodje za upor imeli na voljo stavko, s katero so lahko ohromili proizvodnjo. Danes pa je treba najti drug način upora, ki ne temelji na mišicah delavcev v industriji in kmetov. Večina industrijskih podjetij je izginila, družinske kmetije je uničil agrobiznis. Vladajo Monsanto in njegovi faustovski ekvivalenti z borze Wall Street v New Yorku. Oni nam zastrupljajo življenje in nas delajo nemočne. Korporacijski gigant, ki je globalna družba, ni vezana na meje, ki jih postavlja posamezna država ali vlada.
-
2. 10. 2013 | Svet
Število brezposelnih naraslo tudi v Avstriji
Ob majhnem povečanju števila zaposlenih se je v Avstriji, kjer si je v zadnjih letih našlo zaposlitev tudi veliko brezposelnih iz Slovenije, septembra povečalo tudi število brezposelnih. Službo je prejšnji mesec iskalo 335.661 Avstrijcev, kar je 13,8 odstotka več kot septembra lani. Stopnja brezposelnosti se je po nacionalni metodi merjenja povečala na 6,9 odstotka, kar je bistveno manj kot v EU in območju evra. Evropski statistični urad ima sicer zadnje podatke za avgust. Po teh je v območju evra avgusta bilo brez zaposlitve 12 odstotkov za delo sposobnih ljudi, v EU pa 10,9 odstotka. Za Avstrijo navaja, da je avgusta imela stopnjo brezposelnosti 4,9 odstotka, kar je najmanj med članicami EU.
-
1. 10. 2013, 08:40 | Ekonomija
Demoni v območju evra le spijo
Kljub ostri varčevalni politiki se bo javni dolg Španije v letu 2014 povečal na več kot 1000 milijard evrov. Portugalska, druga država z evrom, ki je v hudi krizi in prejema evropsko pomoč, je po prvih podatkih v prvi polovici letošnjega leta ustvarila veliko več novih dolgov, kot bi smela, če hoče leto končati s proračunskim primanjkljajem v višini 5,5 odstotka BDP. Italija, ki je kot tretja največja država z evrom tudi v hudi finančni krizi, ima spet vladno krizo.
-
26. 9. 2013, 09:15 | Ekonomija
Finančni trgi postajajo nervozni
Ameriška centralna banka Federal Reserve (FED) je prejšnji teden odločila, da še ne bo dvignila temeljne obrestne mere in zmanjšala zneska 85 milijard dolarjev, ki jih vsak mesec na novo da na trg. Ta odločitev je na borzah povzročila občuten dvig indeksov. A sedaj FED preiskuje, ali informacija od tej njegovi odločitvi ni prišla pred uradno objavo do borznikov v Chicagu. Da se je to zgodilo naj bi nakazovali nekateri posli, zlasti nenavadne odločitve pri trgovanju z zlatom.
-
25. 9. 2013, 09:05 | Ekonomija
Borze so vir za rast vrednosti premoženja
Krepka rast tečajev na borzah je pripomogla, da se je lani premoženje gospodinjstev v denarju na svetovni ravni povečalo za 8 odstotkov na rekordnih 111 tisoč milijard evrov bruto, v svojem poročilu Global Wealth Reports navaja zavarovalniški koncern Allianz. Ta rast je bistveno večja kot v obdobju od leta 2001 do 2012, ko je znašala 4,6 odstotka na leto. V poročilu je zajeta rast zneska gotovine, bančnih vlog, vrednosti delnic, zavarovalnih polic, niso pa upoštevani avtomobili, nepremičnine in umetnine.
-
24. 9. 2013, 11:45 | Ekonomija
Zaščita korporacijsko-finančnih elit
Institucionalni dogovori v okviru sistemov za upravljanje z denarjem neizprosno iščejo poti, kako za investicije dobiti maksimalne dobičke. Pri tem so vselej na voljo tudi pogoji za manipulacije – legalne in nelegalne. Te institucije so postale »prevelike, da bi smele pasti«, s svojo velikostjo in povezavami pritiskajo na vladne regulatorje, da ne začnejo niti kriminalističnih preiskav, kaj šele kazenske postopke. Rezultat tega je delno zaščiten razred ljudi z vedno več denarja, ki iščejo neskončno rast in dobičke, zelo malo pa jih skrbijo posledice njihovih ekonomskih prizadevanj na druge ljudi, družbe, kulture in okolje, na portalu Counterpunch pišeta Peter Philips, profesor sociologije na državni univerzi Sonoma, in Brady Osborne, raziskovalec na tej univerzi.
-
19. 9. 2013, 10:00 | Ekonomija
Počastitev arogance in izkoriščanja
Kogar je skrbelo, kako gre 1 odstotku najbolj premožnih Američanov pet let po bankrotu velebanke Lehman Brothers, sedaj po objavi nove Forbesove lestvice lahko lažje dihajo. Ta lerstvica kaže, da najbolj bogati niso dobili nazaj vsega bogastva, ki so ga izgubili med recesijo, ampak so pridobili še dodatnega. Njihovo premoženje je namreč sedaj skupaj vredno 2.000 milijard dolarjev, kar je 300 milijard dolarjev več kot lani in največ doslej. Lestvica za uvrstitev med 400 najbogatejših Američanov je sedaj tako visoka, da 61 ameriškim milijarderjem ni uspelo priti nanjo, v Guardianu piše Sadhbh Walshe.
-
18. 9. 2013, 08:40 | Ekonomija
Ekscesi s krediti so enaki kot pred krizo
Baselska banka za mednarodne poravnave (BIS), ki je centralna banka centralnih bank in avtoriteta za banke, svari, da so ekscesi s krediti danes dosegli raven izpred petih let, preden je s propadom velebanke Lehman Brothers izbruhnila finančna kriza. William White, nekdanji glavni ekonomist BIS, ki je sedaj predsednik odbora za gospodarski razvoj, pa pravi, da sta javni in zasebni dolg, izražena v odstotkih BDP, za 30 odstotkov višja kot pred krizo, poleg tega imamo danes še nove balone na hitrorastočih trgih.
-
17. 9. 2013, 08:40 | Svet
Zakaj Irci ne protestirajo na ulicah?
Zakaj Irci zaradi bremena dolga ne protestirajo na ulicah? Zakaj v tej državi ne prihaja več na površje jeza? Irska vlada je v navalu blaznosti potrdila državno jamstvo za banke, s katerim so različne terjatve bank čez noč postale državni dolg. Vse te milijarde evrov so zdaj breme davkoplačevalcev. Toda irski narod, ki je znan po svojem uporniškem duhu, zaradi varčevalnih ukrepov niti enkrat ni kršil javni red in mir.
-
11. 9. 2013, 09:50 | Ekonomija
Američani spet investirajo v Evropi
Menedžer hedge sklada Greenlight Capital David Einhorn je eden najbolj znanih investitorjev v ZDA. Vrednost njegovega osebnega premoženja je ocenjena na več kot 1 milijardo dolarjev. Večino denarja je zaslužil v času finančne krize, ko je uspešno stavil na bankrot velebanke Lehman Brothers. Zaradi tega mnogi investitorji pozorno spremljajo, kaj govori in piše. Pred kratkim se je odločil vnovič investirati v grški banki Alpha Bank AE in Piraeus Bank.
-
10. 9. 2013, 08:40 | Svet
Pet let po bankrotu Lehman Brothers
»Še zmeraj živimo v senci Lehmana,« je nekdanji guverner Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet povedal v pogovoru za Frankfurter Allgemeinen Sonntagszeitung pred peto obletnico bankrota ameriške velebanke Lehman Brothers. Pravi tudi, da je bila prva ocena Američanov, da bankrot te banke ne bo imel težjih posledic, napačna. Kljub temu pa po Trichetovi oceni ni bila napaka, da so Lehman Brothers pustili propasti, saj problema ni mogoče rešiti z neskončnimi poskusi reševanja.
-
5. 9. 2013, 10:30 | Ekonomija
Meje med industrijami izginjajo
Microsoft, največji ponudnik programske opreme na svetu, bo v prihodnje proizvajal telefone. Nokia, ki je bila včasih vodilna družba na trgu z mobilnimi telefoni, se bo poslej osredotočila na omrežno infrastrukturo in storitve, mobilnih telefonov ne bo več proizvajala. Vodafone, eden največjih ponudnikov mobilne telefonije, se umika z ameriškega trga tudi zato, da bo imel na voljo več sredstev za hitre povezave. Ne gre zgolj za popolno prenovo koncernov, ampak se tudi cele industrije postavljajo na novo, piše die Zeit.
-
3. 9. 2013, 10:25 | Ekonomija
Zahteve trojke po krčenju javnega sektorja imajo dve napaki
Trojka mednarodnih posojilodajalcev, v kateri so predstavniki evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), od držav, ki zabredejo v krizo, med varčevalnimi ukrepi dosledno zahteva poseg v javni sektor z odpuščanjem zaposlenih. A to je veliko težje, kot si trojka predstavlja v teoriji. V vseh državah od Aten do Nikozije, Madrida in Lizbone, kjer te posege zahteva, je naletela na hud odpor. Zadnji tak primer se je zgodil na Portugalskem, kjer je vlada poskušala s prešolanjem uradnikov ukiniti odvečne službe in delovna mesta v javni upravi.
-
31. 8. 2013, 06:40 | Ekonomija
Padci tečajev valut ogrožajo četrtino človeštva
V zadnjih tednih valute hitrorastočnih držav izgubljajo vrednost. Brazilija je v sredo dvignila obrestno mero, v četrtek ji je sledila Indonezija. Tako skušata ustaviti padanje vrednosti svojih valut. In padec se je res ustavil. Tudi padec nekaterih drugih valut, se je nekoliko upočasnil, a skoraj vsi izvedenci so prepričani, da je to le kratek predah in se bo ta padec nadaljeval, piše die Welt.
-
29. 8. 2013, 10:00 | Družba
Coca Cola trdi, da pijače, ki ne vsebujejo sladkorja, pomagajo pri hujšanju, a študije kažejo, da umetna sladila, ki jih proizvajalci pijač in živil uporabljajo namesto sladkorja, dejansko pripomorejo k debelosti. Publicistka Alison Rose Levy na spletni strani Alternet piše, da je Coca Cola po padcu prodaje pijač, slajenih z umetnimi sladili, napovedala kampanjo, s katero namerava prepričati potrošnike, naj spet začnejo kupovati njeno pijačo, ki vsebuje umetno sladilo aspartam.
-
26. 8. 2013, 10:00 | Svet
Živeti in umreti na Bližnjem vzhodu
Zastrupljanje s kemičnim orožjem, ulični poboji, bombardiranje mošej. Zdi se, kot da nobena država na Bližnjem vzhodu ne more več uživati blagoslova miru. Medtem ko običajno umirjeni, izobraženi in sekularni Egipčani svoje sodržavljane kličejo 'teroristi', Muslimanska bratovščina pa ima milijone podpornikov, se bratomorna vojna v Siriji naglo širi v Libanon. Vsak četrti prebivalec Libanona je sedaj Sirijec.
-
25. 8. 2013, 10:00 | Ekonomija
Sesuvanja podatkovnih sistemov
Na podlagi sesutja sistemov, ki je v zadnjih dveh tednih doletelo Google, Amazon, Apple in Microsoft, so nekateri izvedenci s področja računalništva začeli opozarjati, da so vlade, banke in velika podjetja preveč odvisni od računalniških sistemov, ki so postali preveč kompleksni. Glas so dvignili predvsem potem, ko so v četrtek zaradi sesutja omrežja za tri ure morali zapreti borzo Nasdaq v New Yorku.
-
23. 8. 2013, 09:30 | Ekonomija
Smrt 21-letnega Nemca Moritza Erhardta je v Londonu izzvala razprave o delovnem času za praktikante. Mladeniča so konec prejšnjega tedna v stanovanju našli mrtvega, njegovi sostanovalci in sodelavci pa pravijo, da je tri dni pred smrtjo kot praktikant v Bank of America Merrill Lynch delal cele noči do šeste ure zjutraj, v dveh tednih osem noči ni spal. Za praktikante v londonskih bankah je namreč 15-urni delovni čas pravilo, tudi nočno delo do 3. ali 4. ure zjutraj ni nič posebnega, pišejo britanski časopisi.
-
22. 8. 2013, 10:10 | Družba
Sladkor + barvila = hiperaktivnost
Sladkor v sladkih pijačah ne škoduje le zdravju, pri otrocih povzroča tudi agresijo, ugotavljajo raziskovalci treh ameriških univerz, ki so analizirali podatke za 2.929 otrok, starih 5 let. Preučevali so predvsem njihovo agresivno vedenje, sposobnost koncentracije in splošno obnašanje v družbi. Med otroci, katerih vedenje so analizirali, je bilo 52 fantov, med njimi je 43 odstotkov vsak dan spilo kozarec limonade. Štirje odstotki fantov so popili štiri ali več kozarcev te sladke pijače. Ena skupina je pila samo vodo, piše na portalu Naturheilkunde & Naturheilverfahren.
