Darja Kocbek
-
21. 8. 2013, 09:40 | Družba
Zaposleni prikrivajo psihične težave
V Nemčiji pride v službo, tudi ko zbolijo, več kot polovica zaposlenih, je pred kratkim pokazala anketa. Študija, ki jo je izvedla zdravstvena zavarovalnica DAK-Gesundheit, pa sedaj kaže, da zaposleni, ki imajo psihične težave, pogosto ne dovolijo, da bi jim zdravnik dal bolniško. Vsak tretji zaposleni pa svojo duševno bolezen ignorira, ker se boji negativnih posledic na delovnem mestu, poroča Spiegel v svoji spletni izdaji.
-
20. 8. 2013, 09:30 | Ekonomija
Konec poletja, vrnitev negotovosti
Prestara, prešibka, preveč skorumpirana in preslabo vodena. To so pridevniki, s katerimi mediji in izvedenci opisujejo vodilna gospodarstva. Ameriška poslovna revija Forbes je ob analizi reform na Japonskem objavila fotografijo petih priletnih žensk. Kdor pogleda ta posnetek, se mu Japonci zasmilijo. Starajoči se narod z vedno manjšim številom za delo sposobnih ljudi in vse večjim številom upokojencev, za katere mora delati vse več zaposlenih.
-
10. 8. 2013, 09:55 | Ekonomija
Povpraševanje po švicarskih frankih je danes večje kot kadarkoli. Po podatkih švicarske centralne banke je v obtoku 60 milijard frankov v obliki bankovcev, od tega je več kot 60 odstotkov bankovcev za 1.000 frankov, čeprav pri vsakodnevnih plačilih tako rekoč niso v rabi. Količina teh bankovcev se je povečala predvsem v zadnjih letih. Maja je bilo v obtoku za 36,4 milijona bankovcev za 1.000 frankov, kar je za 11 odstotkov več kot v aprilu in 26 odstotkov več kot maja lani, piše Tages Anzeiger.
-
8. 8. 2013, 09:30 | Ekonomija
Do sedaj je veljalo, da v Veliki Britaniji delavci na klic (zero-hours contracts) predstavljajo le majhen delež delovne sile. Sedaj vemo, da jih je okrog milijon in njihovo število še zmeraj narašča. To je tlačanstvo 21. stoletja, ki ga najdemo predvsem v sektorjih z nizkimi plačami. Pri tej obliki zaposlitve ima delodajalec zagotovljeno vso prožnost, delavec pa je popolnoma nezavarovan, nima pravice do dopusta, do plačane bolniške odsotnosti, do odpravnine, delodajalec mu sproti določa število delovnih ur in ga ob tem še ustrahuje.
-
6. 8. 2013, 10:10 | Ekonomija
Prihajajo novi uničevalci podjetij
Velike zasebne investicijske družbe v ZDA izkoriščajo nizke obrestne mere za napihovanje lastnih dobičkov tako, da od podjetij, ki so jih kupile, zahtevajo, da najemajo nove kredite. Teh sredstev ta podjetja ne morejo porabiti za lastno dejavnost, ampak morajo z njimi napihniti svoje dobičke, na podlagi katerih finančni investitorji, ki so njihovi lastniki, pobirajo mastne dividende. Časopis Wall Street Journal poroča, da so podjetja, ki so jih kupile zasebne investicijske družbe oziroma skladi zasebnega kapitala, letos najela že za 47,4 milijarde dolarjev novih kreditov oziroma so se na novo zadolžile s prodajo obveznic.
-
2. 8. 2013, 11:15 | Ekonomija
Irci tiho trpijo v družbi brez prihodnosti
Novinar Spiegla Patrick Kremers je odšel na Irsko, kjer ugotavlja, da globoka kriza vse bolj ogroža najpomembnejšo institucijo za družabno življenje Ircev – pube. Vsak drugi dan namreč nekje med Sligom in Corkom zaprejo kak pub. Irska država varčuje na račun državljanov, zvišuje davke, zmanjšuje izdatke za socialno varnost. Številni Irci so visoko zadolženi ali nimajo zaposlitve, mnogi trpijo zaradi obojega. Zato nimajo slabih štirih evrov za pivo v pubu. Alkoholne pijače si za polovico nižjo ceno zdaj kupujejo v trgovinah ali na bencinskih servisih. Po izbruhu krize pred petimi leti je moralo zapreti vrata že več kot 1500 pubov, razlaga Kremers.
-
31. 7. 2013, 10:00 | Svet
»Val alergij, kot ga še nismo videli«
Številne kreme, deodoranti, geli za prhanje, šamponi in drugi izdelki za nego telesa vsebujejo kemikalijo, za katero zdravniki ugotavljajo, da povzroča alergije. To je konzervans MI oziroma metilizotiazolinon, ki so mu ljudje danes izpostavljeni v veliko večjih koncentracijah kot v preteklosti. Dermatologi ugotavljajo, da se je zaradi tega najbrž povečalo število alergij, ki se kažejo kot rdeča in srbeča koža, kot pekoča in mehurjasta koža.
-
17. 7. 2013, 08:50 | Ekonomija
Pohlep nadnacionalk ogroža stabilnost družb na celotnem planetu
Ljudje so jezni, v Turčiji, Braziliji in v zadnjem času spet v Egiptu. Na tisoče jih je odšlo na cesto izrazit jezo in razočaranje zaradi pomanjkanja družbene in ekonomske pravičnosti. Ukrepi, kot je ukinitev subvencij revnim, ki so bile namenjene zaščiti revnih v Egiptu pred inflacijo in cenovnimi šoki, ali visoki stroški za pripravo športnih dogodkov na račun krčenja socialnih pravic ali načrti vlade, da bi spremenila priljubljen park v Istanbulu v nakupovalno središče, bodo povzročali nove proteste po vsem svetu, ker vlade uresničujejo neoliberalne gospodarske politike, na portalu Alternet piše aktivistka Mandeep Tiwana.
-
16. 7. 2013, 08:15 | Svet
Problem EU ni brezposelnost mladih
Škandal je, da veliko mladih v EU nima zaposlitve, a tudi veliko starejših je nima, kar je prav tako škandal. Mogoče je, da je brezposelnost za očeta z dvema otrokoma hujši problem kot za absolventa z univerzitetno izobrazbo, a kljub temu politiki v EU ne sklicujejo vrhunskih zasedanj z namenom rešiti problem brezposelnosti očetov. Seveda ne gre ščuvati mladih proti starejšim, ampak za pravo diagnozo problema, kajti od diagnoze je odvisna terapija. Znak, da ima Evropa problem z brezposelnostjo mladih, bi bil, če bi le stopnja brezposelnosti mladih skočila v nebo. A v kriznih državah se stopnja brezposelnosti mladih povečuje v koraku s splošno stopnjo brezposelnosti. Evropa zato nima problema z brezposelnostjo mladih, ampak z brezposelnostjo nasploh, v Die Zeit piše Mark Schieritz.
-
12. 7. 2013, 15:50 | Svet
Bruseljski uradniki in funkcionarji večinoma res živijo »v svojem svetu«
Ali je res, da ljudje, ki pridejo delat v Bruselj, živijo na elitističnem otoku, je bilo izhodišče ankete, ki jo je opravil urad Brussels-Europe Liaison office, ki ga je lokalna bruseljska vlada ustanovila za promocijo Bruslja kot prestolnice Evrope. Kljub temu, da je bil njen namen ovreči številne mite o evropskih uradnikih in funkcionarjih v Bruslju, je anketa več mitov potrdila. Kar 74 odstotkov vprašanih je recimo odgovorilo, da se družijo le med seboj in imajo zelo malo stikov z domačini.
-
10. 7. 2013, 08:00 | Svet
Prisluškovalna afera po 18 letih odnesla Junckerja
Predsedniku vlade z najdaljšim stažem v EU Luksemburžanu Jeanu-Claudu Junckerju grozi, da ga bo odnesla prisluškovalna afera. Na čelu vlade je 18 let, kar je najdalj od vseh voditeljev EU. V petek je preiskovalna komisija luksemburškega parlamenta za preiskave predstavila zaključno poročilo, v katerem ugotavlja, da je Juncker politično odgovoren za to, da je tajna služba SREL v nekaterih delih popolnoma nenadzorovana.
-
9. 7. 2013, 08:30 | Svet
»Seveda ljudje nočejo vojne. Vseeno pa so voditelji držav tisti, ki določajo politiko, in ne glede na to, ali imamo demokracijo, fašistično diktaturo, komunistično diktaturo ali parlamentarno demokracijo, je ljudi lahko potegniti za seboj. Ne glede na to, ali imajo glas ali ga nimajo, ljudi je vedno mogoče prepričati, da se podredijo ukazom voditeljev. To je enostavno. Treba jim je samo reči, da bodo napadeni, miroljubneže pa obtožiti, da niso domoljubi in izpostavljajo državo v nevaren položaj.« To so besede nacističnega generala Hermanna Goeringa na sodišču v Nürnbergu.
-
7. 7. 2013 | Ekonomija
V zadnjih desetih letih je imela Brazilija večjo gospodarsko rast od povprečja v Latinski Ameriki, z izvozom je ustvarjala krepak presežek v zunanjetrgovinski bilanci. S povečanjem izdatkov za socialno varnost se je v državi bistveno zmanjšala revščina in lakota. Ali je ta model uspešen in kakšna je lahko njegova lekcija, na spletni strani Triple Crisis piše Alejandro Nadal, profesor na Centru za ekonomske študije na El Colegio de Mexico.
-
6. 7. 2013, 08:00 | Svet
Papež Frančišek kot reformist, ki dela, kar pridiga
Mesečna plača kardinala v Rimu znaša slabih 3000 evrov, kar je manj kot zasluži duhovnik v Nemčiji. Ob tem je življenje kardinalov v Rimu zelo drago, ker obiskujejo restavracije, nakupujejo v dragih butikih, ki šivajo oblačila za cerkvene ljudi, nosijo drage prstane in verižice, v stanovanju imajo starine. Zaradi tega je dobro imeti prijatelje, ki lahko sem in tja priskočijo na pomoč, na spletni strani Spiegla piše Hans-Jürgen Schlamp, ki je spet odšel raziskovat v Rim.
-
3. 7. 2013, 07:40 | Svet
So gospodarske politike, potrebne za ohranitev evra, še v skladu z demokracijo? Grško javno RTV so ustanovili po padcu vojaške diktature. Sedanja grška vlada, ki izvaja politiko EU, se je prejšnji mesec odločila, da jo bo ukinila, brez potrditve v parlamentu. Serge Halimi, direktor Le Monde Diplomatique, piše, da bi preden je sodišče razveljavilo to odločitev, evropska komisija lahko opozorila na protokol o javni radioteleviziji, ki je del amsterdamske pogodbe iz leta 1997. V tem protokolu namreč piše, da je »sistem javne radiotelevizije v državah članicah neposredno povezan z demokratičnimi, socialnimi in kulturnimi potrebami vsake družbe, potreben je tudi za zagotovitev pluralizma medijev«.
-
2. 7. 2013, 08:00 | Svet
So mediji mrhovinarji, ker čakajo na Mandelovo smrt?
Ljudje v Južni Afriki so vse bolj jezni, ker se pred bolnišnico, v kateri je nekdanji predsednik Nelson Mandela, zbira vse več »novinarjev«, ki čakajo na njegovo smrt. Člani Mandelove družine opozarjajo, da se obnašajo kot afriški mrhovinarji, ki čakajo na trupla mrtvih živali. Bloger Danny Schechter, ki je posnel šest dokumentarnih filmov o Mandeli, na spletni strani OpEdNews piše, da je Mandela zaradi svojih dejanj in globalne popularnosti posebej zanimiv za medije iz ZDA.
-
1. 7. 2013, 08:00 | Ekonomija
Nismo na robu vulkana, ampak smo padli vanj!
V sredo je urad za ekonomske analize (BEA) objavil, da je gospodarstvo ZDA v prvem četrtletju letos zraslo za 1,8 odstotka, kar je bistveno manj od najbolj pesimističnih napovedi analitikov. Borze so se na to novico odzvale z rastjo indeksov. Publicist Mike Whitney na portalu Counterpunch pojasnjuje, da je slaba novica za borze dobra novica zato, ker igralci vedo, da bo centralna banka (Fed) v primeru padanja gospodarske rasti nadaljevala s tiskanjem denarja, kar pomeni, da bo še naprej vsak mesec poslala na trg novih 85 milijard svežih dolarjev. Če pa bi gospodarstvo začelo rasti, bi začeli skrbeti, da bo ta znesek postopno vedno manjši in bo Fed čez čas tiskarno dolarjev ustavil.
-
29. 6. 2013, 07:30 | Ekonomija
Mladi v Evropi potrebujejo več kot milijarde
Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je našel trde besede. EU bo za boj zoper brezposelnost mladih namenila 6 milijard evrov (voditelji so ta znesek kasneje povečali na 8 milijard evrov). To je smešen znesek, pravi Schulz, kajti za reševanje bank so voditelji držav članic zagotovili 700 milijard evrov.
-
27. 6. 2013, 08:00 | Družba
Razumeti razkritja pomeni razumeti vzpon novega fašizma
»Zavestna in inteligentna manipuliranja organiziranih navad in mnenj množic je pomemben element v demokratični družbi. Kdor manipulira ta nevidni mehanizem družbe, sestavlja nevidno vlado, ki je prava oblast v naši državi,« je leta 1928 v svoji knjigi Propaganda napisal Edward Bernays. Izumil je tudi besedno zvezo »odnosi z javnostjo« kot milejše poimenovanje državne propagande. Svaril je, da je stalna grožnja nevidni vladi tisti, ki govori resnico, in razsvetljeno ljudstvo, John Pilger piše na portalu Truthout.
-
25. 6. 2013, 08:20 | Ekonomija
Zakaj privatizacija in javno-zasebna partnerstva niso rešitev
Na splošni velja prepričanje, da so zasebni trgi bolj učinkoviti. V resnici niso. Poročilo McNulty kaže, da imajo privatizirane britanske železnice za 40 odstotkov višje stroške in čeprav so se cene vozovnic po privatizaciji realno občutno podražile, so se subvencije iz javnih sredstev več kot podvojile na 5,4 milijarde funtov na leto. Glavni razlog za to so višje obrestne mere, ker za poplačilo dolgov za omrežje ne jamči država in zato ti dolgovi ne bremenijo javnih financ, odpisi dolgov, stroški organizacije in stroški zaradi razdrobljenosti železniškega sistema, marže za pogodbene izvajalce in podizvajalce, izplačila dividend zasebnim investitorjem, v Guardianu piše Michael Meacher.
-
21. 6. 2013, 09:20 | Ekonomija
Gospodarstvo okreva, ljudje pa ne
Celo pesimisti so zdaj optimisti glede gospodarstva v ZDA, poroča New York Times. Guverner centralne banke Fed Ben Bernanke obljublja, da bo, če se bo rast nadaljevala, Fed v drugi polovici leta zmanjšal izredne nakupe državnih obveznic (zmanjšal tiskanje novih dolarskih bankovcev), prihodnje leto pa te nakupe končal. V zadnjem mesečnem poročilu Fed zdaj ugotavlja, da se tveganja za poslabšanje razmer zmanjšujejo, oživlja trg nepremičnin, borzni tečaji rastejo, dobički so na rekordnih ravneh, proračunski rezi niso onemogočili rasti, povečalo se je zaupanje potrošnikov.
-
20. 6. 2013, 09:15 | Ekonomija
Alpine Bau, največji bankrot v Avstriji
Gradbeno podjetje Alpine Bau, ki je v insolvenčnem postopku, predstavlja doslej največji bankrot v Avstriji. Družba ima 2,6 milijarde evrov dolgov, premoženje,ki ni zastavljeno, je vredno 432 milijonov evrov, 8.000 upnikom ponuja poplačilo terjatev le v višini 20 odstotkov, po sistemu padanja domin pa utegne slediti veriga stečajev podizvajalcev. Koncern Alpine Bau zaposluje 15 tisoč ljudi, od tega polovico v Avstriji. Od njega je odvisnih 7.500 delovnih mest pri 1.500 podizvajalcih in 1.300 dobaviteljih, piše die Die Presse.
-
19. 6. 2013, 09:25 | Ekonomija
Govoriti je treba o Braziliji!
Vladi dveh največjih mest v Braziliji Rio in Sao Paulo sta prejšnji teden podražili vozovnice za avtobus za 0,20 reala (7 centov). Čeprav gre za na videz neznatno podražitev, je bilo to dovolj za izbruh največjih protestov v zadnjih desetih letih. Brazilska novinarka Rita Lobo na portalu Huffington Post piše, da v tujini Brazilci veljajo za sproščene ljudi, ki imajo radi zabave, da so vseskozi zadeti od mešanice sonca, hladnega piva in nogometa. Čeprav jim večina stereotipov godi, pride tudi čas, ko se morajo odzvati na ovire, ki jih onemogočajo.
-
18. 6. 2013, 09:20 | Ekonomija
Nosimo proizvode, živimo v proizvodih, uporabljamo in jemo proizvode. Vse, kar potrebujemo za življenje, dobimo na trgu. Ko so police v trgovinah polne stvari različnih barv, se počutimo varni, ker imamo svobodo izbire. Oglasi in izdelki so narejeni tako, da nas spravijo v 'stanje blaženosti', v možganih povzročijo kemično reakcijo in onemogočijo zmožnost izbire. V tem je paradoks. Kultura v ZDA in nasploh v zahodnih državah temelji na idealni svobodi – svobodi izražanja, svobodi združevanja, svobodi izbire, a njihovo gospodarstvo vse bolj temelji na ciljanju nezavednega v našem telesu in povzročanju odvisnosti.
-
17. 6. 2013, 09:40 | Svet
Ko so nizozemsko evropsko poslanko Sophie in't Veld uradniki evropske komisije pred kratkim povabili na kavo, je to povabilo odklonila in jim zagrozila z novo tožbo. Že eno leto namreč komisijo prosi, naj ji dovoli vpogled v dokumente, ki so podlaga za pogajanja z ZDA o sporazumu za preprečevanje davčnih utaj FACTA. Na komisiji jih teh dokumentov nočejo pokazati, češ da so preveč tajni.
-
16. 6. 2013, 09:00 | Ekonomija
Nemčija velja za zgledno gospodarsko silo. Tega slovesa si ne zasluži, kajti njena blaginja temelji na nizkih plačah in slabih delovnih razmerah, pravi ameriški ekonomist Adam Posen. Poceni delo ni osnova, na kateri bi konkurirale bogate države, a prav poceni delo je glavni razlog za izvozno uspešnost nemškega gospodarstva v zadnjih dvanajstih letih. Izvoz je bil za Nemčijo edini vir gospodarske rasti. Zaradi prepričanja, da je gospodarska uspešnost države odvisna od presežkov v zunanji trgovini in zaradi težav v južnih članicah območja evra, Nemci menijo, da je s politiko sedanje črno-rumene vladne koalicije in z nemškim gospodarstvom vse v najlepšem redu, a to ni res, Posen piše v Die Welt.
-
15. 6. 2013, 09:00 | Svet
Obama po krvavi Bushevi poti v Sirijo
Dolgo pričakovana sirska mirovna pogajanja, ki sta jih maja kot Ženevo II predlagala ZDA in Rusija, so na mrtvi točki. Mrtva so zato, ker jih bojkotirajo uporniki, ki jih podpirajo ZDA in s tem vzpostavljajo teren, da se bo v Siriji ponovila tragedija nekdanje Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja, na spletni strani Counter Currents piše publicist Shamus Cooke. Uporniki, ki jih podpirajo ZDA, v mirovnih pogajanjih nočejo sodelovati, ker nimajo kaj dobiti, lahko pa vse izgubijo.
-
13. 6. 2013, 09:30 | Ekonomija
V 'zlatih časih kapitalizma' med letoma 1945 in 1975 so plače v ZDA rasle v skladu s produktivnostjo. Po letu 1975 se je rast plač ustavila, rast produktivnosti se je nadaljevala. V Veliki Britaniji, kamor je neoliberalizem prišel bolj počasi, je rast plač sledila rasti produktivnosti do leta 2003. Takrat se je začela kriza, kajti plače so nehale slediti potrošnji in ljudje na dnu so še naprej morali trošiti, podjetja pa prodajati izdelke in storitve. Zato je potrošnikom bilo treba razširiti ponudbo za posojanje denarja z raznimi novimi oblikami, od hipotekarnih kreditov do različnih kreditnih in drugih kartic, piše kolumnistka Guardiana Zoe Williams.
-
12. 6. 2013, 09:15 | Ekonomija
Je pred avtomobilsko industrijo eno najslabših let?
Letošnje leto utegne biti zaradi krize in visoke brezposelnosti za avtomobilsko industrijo eno najslabših v zadnjih desetletjih, kajti vse manj ljudi si lahko privošči nov avtomobil. Izvedenec z univerze Duisburg-Essen Ferdinand Dudenhöffer v svoji študiji napoveduje, da bo letos v zahodni Evropi prodaja avtomobilov za 5 odstotkov pod ravnijo iz lanskega leta, poroča Handelsblatt. V vseh 27 članicah EU utegne letos po njegovih ocenah prodaja doseči slabih 11,9 milijona vozil, kar bo, če se bo ta napoved uresničila, najslabša prodaja v zadnjih 30 letih.
-
11. 6. 2013, 00:15 | Svet
Ameriška revolucija se je že začela
Koncentracija bogastva v ZDA je osupljiva, saj ima 400 posameznikov, ki bi jih vse lahko spravili v eno samo letalo, v lasti toliko bogastva kot 60 odstotkov Američanov. Ko vprašamo, kje je v tem sistemu moč, dejansko vprašamo, kdo ima v lasti produktivno premoženje. To je 1 odstotek na vrhu oziroma 1 odstotek od 1 odstotka. To je fevdalna struktura ekstremne moči. Prekletstvo za demokracijo je, če ima takšno koncentracijo bogastva. Vedno več ljudi spoznava, kako daleč seže moč korporacij in moč tistih, ki so lastniki korporacij, v pogovoru za The Berkeley Daily Planet pravi Gar Alperovitz, profesor politične ekonomije na univerzi Maryland, ki že 48 let objavlja knjige o bogastvu, demokraciji in nacionalni varnosti.
