Darja Kocbek
-
9. 6. 2013, 08:10 | Družba
Vojna za pšenico – kmetje proti Monsantu
Ameriški kmetje so skupaj s Centrom za varno hrano vložili tožbo proti družbi Monsanto, ker ni zaščitil njihove pšenice pred križanjem s svojo gensko spremenjeno pšenico. Kmetje zahtevajo odškodnino zaradi padca cen pšenice, ker nekateri tuji kupci zaradi tega onesnaženja nočejo več v ZDA kupovati pšenice. Za vložitev tožbe so se odločili na podlagi obvestila ministrstva za kmetijstvo, da je pridelovalec pšenice v Oregonu na svojih njivah odkril gensko spremenjeno pšenico, ki jo je Monsanto preskušal na bližnjih poljih, poroča Digital Journal.
-
6. 6. 2013, 09:30 | Ekonomija
Latvija s sedežem v evroskupini
Ob vseh težavah še nobena država ni zapustila območja evra, namesto tega se mu nekatere države želijo pridružiti. Latvija želi postati 18. članica s 1. januarjem 2014 in je za to pravkar dobila zeleno luč od evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB). Litva želi prevzeti evro z letom 2015, Estonija ga ima od leta 2011. Če bodo Latviji julija dali zeleno luč še finančni ministri članic EU, bo območje evra dobilo čez pol leta novo članico, ki je ena najbolj revnih držav v EU.
-
4. 6. 2013, 09:20 | Ekonomija
Zakaj kooperative niso rešitev
So kooperative, kot je Mondragon v Španiji, pot do ukinitve kapitalizma in vzpostavitev egalitarne družbe? Zakaj ne, na spletni strani NewDemocracyWorld piše John Spritzler. Pri proizvodnji za dobiček ljudje pogosto ne morejo dobiti nečesa pomembnega, kar potrebujejo, čeprav je na voljo, ker nimajo denarja. Revni ljudje si recimo ne morejo privoščiti dobre hrane, ker je njena cena, ki proizvajalcem prinaša dobiček, previsoka. To je posledica proizvodnje za dobiček, ne pa ločitve na lastnike in delavce v družbi. To pomeni, da z ukinitvijo lastnikov revežem ne bi mogli zagotoviti dobre hrane in to je velik problem, ne majhen. Proizvodnja za dobiček ima torej zelo negativne posledice za delavce tudi v podjetjih, ki so v lasti delavcev.
-
3. 6. 2013, 08:00 | Ekonomija
V Grčiji je brez zaposlitve 59 odstotkov mladih, v Španiji 55 odstotkov, v Italiji in na Portugalskem 38 odstotkov. Statistični podatki o brezposelnosti mladih v državah EU v letu 2013 so beda našega časa v številkah. Mladi, naše upanje in podobno, so potisnjeni na stran, odklopljeni, pozabljeni, nepotrebni, opozarja Sibylle Berg, kolumnistka na spletni strani nemškega Spiegla.
-
31. 5. 2013, 14:15 | Ekonomija
Milijonski zaslužki za ameriške predsednike uprav
Da peščica bogatašev še vedno postaja vse bogatejša, večina pa vse revnejša, potrjujejo podatki o plačah menedžerjev v ZDA v letu 2012. Kot na spletni strani Care2 piše publicistka Judy Molland, je v ZDA plača vodilnih v podjetjih dosegla nov rekord. V letu 2011 so predsedniki uprav velikih podjetij v ZDA v povprečju dobili plačo v višini 9,6 milijona dolarjev in lani so ta rekord presegli, saj se je njihova povprečna plača povečala na 9,7 milijona dolarjev. Na vrhu seznama so predsedniki uprav na področju zdravstva in medijev, sledijo jim predsedniki uprav podjetij, ki opravljajo javne storitve.
-
30. 5. 2013, 09:30 | Ekonomija
Zahteve trojke preprosto zavrniti
Sedanja recesija v območju evra je najdaljša od uvedbe skupne valute, gospodarstvo v ZDA je še zmeraj šibko in ranljivo. Stopnja brezposelnosti 12,1 odstotka v območju evra je veliko višja od 7,5 odstotka v ZDA. V najbolj problematičnih državah z evrom, kot sta Grčija in Španija, je brez zaposlitve okrog 27 odstotkov za delo sposobnih ljudi. Mark Weisbrot, sodirektor inštituta Center for Economic and Policy Research v Washingtonu, na portalu OpEdNews piše, da so razlike med ZDA in območjem evra velike, ker ima Evropa veliko močnejše sindikate, socialdemokratske stranke in bolj razvito državo blaginje. Hkrati pa so države v območju evra izvedle tudi veliko bolj ostre politike kot administracija ZDA, kar je povzročilo nepotrebno trpljenje milijonov ljudi.
-
29. 5. 2013, 09:20 | Svet
Fantom vreden 1000 milijard evrov
Po Evropi kroži podatek, da EU na leto zaradi davčnih utaj in goljufij na leto izgubi 1000 milijard evrov. Nikogar očitno ne zanima, od kod je ta podatek, ki ga politiki uporabljajo kot »veliko orožje« v boju zoper »davčne oaze« in »brezvestne koncerne«. Christian Gattringer v Neue Züricher Zeitung piše, da je ta številka fantom, preveč napihnjena ocena, ki ne predstavlja tistega, kar trdijo politiki. Ta podatek je iz dokumenta, ki ga je Britanec Richard Murphy, avtor finančnega bloga Tax Research, pripravil za politično skupino socialistov in demokratov v evropskem parlamentu.
-
26. 5. 2013, 12:00 | Ekonomija
Zemlja pod nogami elit se trese
Zemlja se trese. Pod našimi nogami že dolgo. A zdaj so počasi začeli žareti tudi podplati elit. Že leta nimajo nobenih idej, s katerimi bi končali dolžniško krizo na obeh straneh Atlantika. S politiko varčevanja, brezposelnostjo in plenjenjem računov varčevalcev vladam med Madridom (organiziranje državljanov), Stockholmom (ulično nasilje), Rimom (gibanje Pet zvezd, streljanje) in Washingtonom (Obamovi škandali) kontrola počasi uhaja iz rok, na svojem blogu piše svobodni novinar Markus Gaertner.
-
24. 5. 2013, 11:30 | Svet
Poglabljanje gospodarske krize v Španiji povzroča vedno nove probleme. Potem, ko so jih leta pestile vedno nižje odkupne cene za poljščine, zdaj španskim kmetom polja in hleve vse bolj množično praznijo tatovi. Po podatkih združenja mladih kmetov Asaja se je število tovrstnih tatvin v prvih treh mesecih letos povečalo za 20 odstotkov, v provinci Alicante so škodo zaradi tatvin in posledičnega poškodovanja pridelkov v lanskem letu ocenili na 25 milijonov evrov. V drugih predelih Španije razmere niso veliko boljše, poroča die Welt.
-
23. 5. 2013, 08:00 | Družba
Hitro pokvarljivi in nezamenljivi akumulatorji v električnih napravah
Električne zobne ščetke in druge podobne majhne električne naprave imajo eno veliko pomanjkljivost. Akumulator se večinoma obrabi že v letu dni in uporabnik ga ne more zamenjati, ker je tako močno pritrjen, da bi z odstranitvijo uničili aparat. Proizvajalci morajo v skladu s predpisi izdelovati električne naprave, iz katerih je akumulator mogoče odstraniti, da ga je mogoče odvreči med ustrezne smeti. Ni pa predpisano, da morajo biti akumulatorji zamenljivi. Kaže, da to zakonsko luknjo proizvajalci izkoriščajo za to, da morajo potrošniki več aparatov vreči v smeti in kupiti več novih, v die Zeit piše Dorit Kowitz.
-
22. 5. 2013, 08:00 | Ekonomija
Loterija simbolizira lažne obljube današnjega kapitalizma
Sodobni kapitalizem je proces, ki omogoča, da več in več nacionalnega dohodka gre vsak mesec v roke manjšega števila ljudi na vrhu, hkrati pa so plače običajnih ljudi realno enake že od leta 1970. Zakaj se ljudje temu ne uprejo, je velika skrivnost, a upanje je pomembno orodje za preprečevanje socialnih protestov. Korporacijski mediji v ZDA nepretrgoma objavljajo sporočila ljudem, da jih za vogalom čaka bogastvo. Eden od mehanizmov, s katerim plutokracija kontrolira ljudi in poskrbi, da so tiho, ko jim prazni žepe, je loterija, na svoji spletni strani piše Juan Cole, profesor zgodovine na univerzi Michigan.
-
17. 5. 2013, 11:35 | Svet
Vrhovno sodišče je pritrdilo Monsantu
Vrhovno sodišče ZDA je soglasno zavrnilo argumente kmeta Vernona Hugha Bowmana, da z uporabo semen, ki jih je kupil od lokalnega prodajalca krme, ni kršil patentnih pravic korporacije Monsanto za njeno gensko spremenjeno sojo Roundup Ready. S to sodbo so vrhovni sodniki potrdili kontrolo velikih agroživilskih družb nad pridelavo hrane.
-
16. 5. 2013, 09:30 | Svet
Ubijanje: nacionalni šport v ZDA
»Ubijanje je naš nacionalni šport. Deset tisoče ljudi ubijamo z morilskimi napravami naše industrije v Afganistanu in Iraku. Tisoče ljudi z brezpilotnimi letali ubijamo iz zraka v Pakistanu, Somaliji in Jemnu. Drug drugega ubijamo z nepremišljenim zavračanjem pomoči. Kot da ne bi s tem prelili dovolj krvi, ubijamo še zapornike – večinoma revne temnopolte državljane, ki so za zapahi več kot desetletje. ZDA verjamejo v regeneracijo z nasiljem. Generacije povzročamo pokole na tuji in lastni zemlji, ker si domišljamo, da bomo tako ustvarili boljši svet. Huje kot je, bolj se naš imperij pogreza pod težo lastne gnilobe in izprijenosti, več ubijamo,« na portalu Truthdig piše Pulitzerjev nagrajenec Chris Hedges.
-
15. 5. 2013, 07:50 | Družba
Zdravil ni mogoče prodajati kot bonbone, zato jih je treba najprej testirati. Klinike s preskušanjem zdravil služijo velike denarje, zlasti v državah, kjer velja, da znajo zdravniki ustrezno uravnotežiti pozitivne in negativne učinke zdravil. Pri tem ljudje tudi umirajo. Naj se sliši še tako črno, je del testov tudi ugotoviti, ali je človek umrl kljub ali zaradi novega zdravila. Farmacevtska podjetja pa seveda ne želijo veliko govoriti o snoveh, za katere se izkaže, da so njihovi učinki šibki ali so strupene. Propagirajo le tista zdravila, ki jih smejo dati v promet in jih je mogoče dobiti v lekarnah, v die Zeit piše Jutta Hoffritz.
-
13. 5. 2013, 11:35 | Svet
Napadi Izraela na Sirijo norost ali hladna preračunljivost?
Preden je Izrael 3. in 4. maja izstrelil rakete proti Siriji, je 27. aprila namestnik ruskega zunanjega ministra Mikhail Bogdanov vzpostavil novo zvezo Rusije s Hezbolahom v Bejrutu. To je bil odgovor ruskega predsednika Vladimirja Putina na pobudo ameriškega predsednika Baracka Obame, da je treba vzpostaviti partnerstvo za zaključek konflikta v Siriji. Obamina pobuda je bila zelena luč za Izrael, da lahko napade iranske in hezbolahove cilje v Siriji, so poročali na spletni strani Debka.com.
-
12. 5. 2013, 08:20 | Družba
Ko je dobiček pomembnejši od življenja
Vrhovno sodišče ZDA je začelo obravnavati zelo problematično zadevo s področja intelektualne lastnine. Odgovoriti mora na naslednje vprašanje: Je mogoče patentirati človeške (vaše) gene? Ali nekomu dovoliti, da lahko postane lastnik pravice, da od vas zahteva testiranje, ali imate gene, ki kažejo, da imate več kot 50-odstotno možnost, da zbolite za rakom na prsih. Za vse zunaj sveta intelektualne lastnine je odgovor logičen: ne. Vsak je lastnik svojih genov. Podjetje je lahko le lastnik intelektualne lastnine, ki je osnova za genski test. Ker so jo raziskave in razvoj testa stale visok znesek denarja, bi podjetje lahko imelo pravico zaračunavati njegovo uporabo, na spletni strani Project Syndicate piše Nobelovec za ekonomijo Joseph Stiglitz.
-
11. 5. 2013, 08:35 | Ekonomija
Zaradi strahu ni dialoga v družbi
»Informacija ni znanje in znanje ni modrost. Živimo v družbi, preplavljeni z informacijami, hkrati pa vse več ljudi ugotavlja, da vseh teh informacij ne morejo uporabiti za družbene in politične analize, ki bi jim pomagale razumeti svet. In živimo tudi v družbi, v kateri navidezni poznavalci rutinsko ravnajo zelo nespametno,« na spletni strani univerze Teksas ugotavlja Robert Jensen, profesor na šoli za novinarstvo na univerzi Teksas in avtor knjige Prerekanje za naša življenja: Vodnik za konstruktivni dialog (Arguing for Our Lives: A User’s Guide to Constructive Dialog).
-
9. 5. 2013, 09:45 | Svet
Diskriminatorna politika revolucije
Ranljivost in brezup sta vsakdan ljudi v Siriji, ne glede na to, ali so ostali v svoji državi ali so se odločili pobegniti čez mejo. Ko so prebivalce Damaska v nedeljo, 5. maja, zbudili izraelski napadi, je njihovo trpljenje postalo očitno. »Kaže, da nas napadajo od znotraj in od zunaj. Kot pravijo: ko plen pade na tla, klavci pridejo v skupinah,« pravi Marwa, predavateljica na univerzi v Alepu in mati štirih otrok. Sirski pisateljici in intelektualki Anni Haq (to je psevdonim) je Marwa povedala, da je svoje stanovanje morala zapustiti novembra lani, ko so se razširili boji v Alep.
-
8. 5. 2013, 09:25 | Svet
Razprostirala se je od kaspijskega do baltskega jezera, od Evrope do Kurilskih otokov v Pacifiku, od Sibirije do centralne Azije. Njen jedrski arzenal je obsegal 45 tisoč konic, njena vojska je štela 5 milijonov oboroženih enot. Takšnega imperija v Evraziji ni bilo odkar so Mongoli osvojili Kitajsko. To je bila Sovjetska zveza. Ko je decembra 1991 razpadla, so ZDA postale edina velesila.
-
7. 5. 2013, 11:30 | Svet
V Bangladešu je pod ruševinami tekstilne tovarne spet umrlo vsaj 700 ljudi. Lani novembra je v požaru v tekstilni tovarni v tej državi zgorelo 112 ljudi. Trgovci v ZDA, Kanadi, Evropi proizvajajo oblačila na Haitiju, v Bangladešu ali na Kitajskem, da lahko ustvarjajo višje dobičke. Ljudje v zahodnih državah nosijo oblačila, ki jih šivajo ljudje, ki tvegajo svoje življenje za nizke plače. Preveč enostavno je obtoževati trgovce, ki prodajajo ta oblačila, saj gre za veliko širši problem, piše Margaret Kimberley na blogu Freedomrider.
-
29. 4. 2013, 09:00 | Ekonomija
Kriminalni triki velebančnega sistema
Svet je nevarna igra. To se je izkazalo v zadnjih mesecih, ko so prišle na dan različne korupcijske zgodbe v finančnem sektorju, ki nakazujejo, da največje banke na svetu manipulirajo tako rekoč vse. Zdaj kaže, da so velebanke, vpletene v škandal libor, ki je prišel na dan sredi lanskega leta, manipulirale tudi z obrestno mero za dolgove mest, držav in velikih podjetij. Gre za finančni instrument 'interest-rate swap' (IRS). Ta instrument omogoča, da en partner ob dogovorjenem času plača obresti po vnaprej določeni fiksni obrestni meri, en partner pa po spremenljivi obrestni meri.
-
28. 4. 2013, 08:45 | Ekonomija
Po bankrotu leta 2008 so podjetja na Islandiji zapirala delovna mesta in stopnja brezposelnosti se je z 2,4 odstotka v letu 2007 do decembra leta 2010 povzpela na 7,8 odstotka. Čeprav je gospodarstvo po letu 2010 začelo počasi okrevati, se stopnja brezposelnosti še ni približala tisti iz leta 2007. Tudi številne pisarne v novih železno steklenih zgradbah, ki so bile dograjene v času nepremičninskega razcveta pred krizo, so še vedno prazne. Kljub temu bagerji spet delajo na gradbiščih, kjer so predvidene nove poslovne in stanovanjske zgradbe. »Vse je spet tako, kot da sploh ne bi imeli krize,« je za spletno izdajo nemškega Handelsblatta povedal Vlad Vaiman, profesor ekonomije na univerzi Reykjavik.
-
25. 4. 2013, 09:30 | Ekonomija
Zahod v resnih skrbeh zaradi držav BRICS
Dokler so se najhitreje rastoče države Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika, ki so se poimenovale BRICS, dogovarjale le o tesnejšem gospodarskem sodelovanju, zahoda to ni posebej skrbelo. Zdaj, ko so se na zasedanju v Durbanu odločile, da bodo ustanovile razvojno banko, ki naj bi konkurirala s strani ZDA kontroliranima Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) in Svetovni banki, so vzbudile skrb. Nova razvojna banka bo financirala predvsem infrastrukturne projekte, ne samo v državah BRICS, ampak na celotni južni polobli.
-
24. 4. 2013, 09:30 | Ekonomija
Globalno plenjenje pri belem dnevu
V ZDA centralna banka Fed pripravlja tretji sveženj na novo natisnjenih bankovcev, ki jih strokovno imenuje quantitative easing, za nakup obveznic, s katerimi se zadolžuje država. S temi nakupi znižuje obrestno mero, po kateri se na finančnih trgih zadolžuje država ZDA. V teh izrednih razmerah so ZDA že peto leto, a tiskanje vedno novih dolarjev in odkup državnih obveznic še vedno ni prinesel obljubljenih rezultatov. Gospodarstvo ostaja v težavah, brezposelnost visoka, plače stagnirajo, tovarne nimajo posla. Marca je imel zaposlitev najmanjši delež za delo sposobnih ljudi po letu 1979, na spletni strani Pro Publica piše Jesse Eisinger.
-
23. 4. 2013, 09:30 | Svet
Poslanci kot lobisti za varnostno in vojaško industrijo
EU je odkrila pomen varovanja svojih državljanov, zato za razvoj varnostnih tehnologij namenja milijarde evrov. Pri tem nekateri evropski poslanci delajo in seveda tudi služijo kot lobisti za proizvajalce te tehnologije, ki se uporablja za vojaške in civilne namene, ter jim tako zagotavljajo milijardne posle. Projekt Indect predvideva avtomatski nadzor javnih mest prek kamer in brezpilotnih letal ob uporabi podatkov s socialnih omrežij in mobilne telefonije. Evropski funkcionarji so prepričani, a bo tako mogoče pravočasno odkriti »nenaravno vedenje« posameznikov in preprečiti velika kazniva dejanja, piše avstrijski tednik Profil.
-
22. 4. 2013, 10:00 | Družba
Živeti in umreti v policijski državi
V petek, po objavi informacije, da je 9.000 policistov ujelo drugega osumljenca za povzročitev eksplozije v Bostonu, so ljudje odšli na ulice proslavit, kar mislijo, da je konec 'tedna terorizma', ki se je začel prejšnji ponedeljek. Mediji so o tem, kar je bilo videti kot proslavitev zmage košarkarskega moštva Boston Celtics, obširno poročali. Nekateri Bostončani so imeli v rokah ameriške zastave, slišati je bilo vzklike »ZDA, ZDA«. Kako je petek, ko so ujeli drugega osumljenca, postal tak velik trenutek 'domoljubja' Bostončanov, je bila res to zmaga za ZDA, se na svoji spletni strani 21st Century Wire sprašuje analitik Patrick Henningsen.
-
21. 4. 2013, 08:00 | Ekonomija
Zakaj hedge skladi na uro ustvarijo 1 milijon dolarjev!
V letu 2009 je David Tepper, prvi mož hedge sklada Appaloosa zaslužil šokantnih 4 milijarde dolarjev. On osebno. Na uro mu je kanilo v žep 1,9 milijona dolarjev. Leta 2010 me je John Paulson, prvi mož hedge sklada Paulson and Co. ta rekord odvzel, saj je zaslužil 4,9 milijarde dolarjev ali 2,3 milijona dolarjev na uro. Prav tako osebno. Vsak sklad je zaslužil okrog 20 milijard dolarjev na leto. Hedge skladi so med tistimi finančnimi institucijami, ki zdaj špekulirajo proti Sloveniji in na ta račun kujejo dobičke.
-
18. 4. 2013, 09:30 | Ekonomija
Kako do denarja iz davčnih oaz
Število globalnih korporacij se je povečalo s 3.000 leta 1990 na 63.000 leta 2000. S tem, ko plačujejo le med 5 in 8 odstotni davek in prek 'optimizacije' iščejo države z najbolj ugodno davčno politiko, so dokazale, da so fiskalno in družbeno neodgovorne. So med glavnimi povzročitelji razkroja demokracije v Zahodnem svetu, na spletni strani Europe's World piše zgodovinar in analitik Florian Pantazi. Zaradi prezadolženosti držav so politiki ne glede na barvo in ideologijo svojih strank prisiljeni izvajati ostre varčevalne ukrepe in dvigovati davke za srednji razred in zaposlene.
-
17. 4. 2013, 09:25 | Ekonomija
Konkurenca med podjetji je zaželena, med državami škodljiva
Krizi v območju evra ni videti konca. Zakaj kljub velikim naporom vseh držav članic evroobmočje še vedno ni stabilno, v nemškem Die Zeit pojasnjuje Gustav Horn, vodja inštituta za makroekonomijo in raziskave konjunkture. Enostaven odgovor je, ker so rešitve v veliki meri neprimerne. Samo Evropski centralni banki (ECB) je z napovedjo, da bo neomejeno odkupovala obveznice, s katerimi se zadolžujejo države v težavah, do zdaj uspelo pomiriti razmere. Vsi drugi ukrepi so vsaj na kratek rok malo koristni, nekateri na dolgi rok škodljivi. Hkrati se zmanjšuje politična podpora evru. Ta proces bo privedel do propada skupne valute, če kmalu ne bo sprememb.
-
16. 4. 2013, 09:25 | Ekonomija
Delavci kot stroji: še hitreje, še več
Ko so na zunanjih stenah bank začeli postavljati bankomate, se jih je Richard Reeves, predavatelj na univerzi Južna Kalifornija, izogibal. Njegova mati je takrat delala v podjetju Trust Company v Jerseyu, kjer so razvijali stroje, da bi ukinili njeno delovno mesto. Ko je Reeves še bil v službi pri časopisu New York Times, je nekega dne na oddelku, kjer so urejali in shranjevali objavljene članke, ob človeku, ki je opravljal to delo, pod pultom zagledal človeka s štoparico. To je bil izvedenec za učinkovitost ene od svetovalnih hiš, kot je McKinsey and Co. ali Booz Allen Hamilton. Ti svetovalci odpravljajo delovna mesta.
