Darja Kocbek
-
11. 4. 2013, 09:40 | Ekonomija
Povečanje kreditov ne pelje iz krize
Premalo kreditov je glavna ovira za majhna podjetja. Če bi jih imela več na voljo, bi lahko povečala izvoz, pravijo politiki. Toda večina lastnikov majhnih podjetij pravi, da je njihov glavni problem šibko gospodarstvo in slaba prodaja, ne premalo kreditov. Le redki lastniki majhnih podjetij tožijo, da ne morejo dobiti dovolj kredita za majhna podjetja v ZDA, na spletni strani The Christian Science Monitor piše dr. Jeffrey R. Cornwall. Tudi evropski funkcionarji v Bruslju razlagajo, da je eden glavnih ukrepov za zagon gospodarstva in odpiranje delovnih mest povečanje kreditov za majhna in srednja podjetja.
-
10. 4. 2013, 13:30 | Svet
Kriza skozi oči vodičev iz Severne Koreje
Aktivist in nasprotnik vojne Stansfield Smith se je pred kratkim vrnil iz Severne Koreje. Tam je vodiče vprašal, kako vidijo sedanje napetosti na korejskem polotoku. Pravijo, da je Severna Koreja več krat predlagala rešitev korejskega vprašanja z ustanovitvijo federalne države brez tujega posrednika. Nacionalna vlada bi bila pristojna le za nacionalno obrambo in diplomacijo, vse ostale zadeve bi bile v pristojnosti severne in južne lokalne vlade.
-
9. 4. 2013, 00:15 | Svet
Ameriški Center PEN ima novo direktorico. To je dolgoletna državna uradnica Suzanne Nossel. Po mnenju Pulitzerjevega nagrajenca Chrisa Hedgesa je njeno imenovanje na to mesto del kampanje za spremembo ameriških organizacij za varstvo človekovih pravic v propagandiste vojn in apologete imperija. Je tudi del kampanje za odvračanje pozornosti Američanov od lastnega kršenja človekovih pravic, vključno z mučenjem, nadzorom prek komunikacijskih naprav brez sodnega naloga, ubijanjem ljudi brez sodnih procesov. Hedges je po imenovanju Nosselove za direktorico izstopil iz ameriškega centra PEN.
-
8. 4. 2013, 19:00 | Ekonomija
Manj ogroženi od Slovenije sta le Nemčija in Estonija
Izkušnje zadnjih treh let kažejo, da je predvsem od treh dejavnikov odvisno, ali bo posamezno državo prizadela finančna kriza. Prvi je odvisnost od tujega kapitala za financiranje domačih zasebnih investicij in državnega dolga, drugi je javnofinančni primanjkljaj in javni dolg, tretji pa velikost finančnega sektorja. Thomas Mayer, nekdanji glavni ekonomist Deutsche Bank je na njihovi podlagi za posamezne države izračunal, kolikšna je verjetnost, da bodo potrebovale pomoč iz evropskega reševalnega sklada. Slovenije ni uvrstil med najbolj ogrožene države. Po njegovem izračunu je med najmanj ogroženimi.
-
7. 4. 2013, 07:40 | Ekonomija
Vir problema Cipra je dobro znan. Dve veliki banki sta privabili veliko vlog iz tujine, v veliki meri iz Rusije. V veliki meri so k njim prinesli denar tisti, ki so se hoteli izogniti kontroli doma ali kje drugje. S tem denarjem so Ciprčani nato kupovali vrednostne papirje, s katerimi se zadolžuje grška država, nekaj so ga posojili grškim podjetjem. Ko je Grčija zašla v težave, so ciprske banke postale nesolventne. V takšnih razmerah bi moralo biti logično: če vlada hoče preživeti, morajo del izgub utrpeti tudi tuji varčevalci, na spletni strani Project Syndicate piše ekonomist Daniel Gros.
-
4. 4. 2013, 09:20 | Ekonomija
Neenakost zvišuje stopnjo korupcije
»Predstavljajte si, da ste politik sredi zahtevne kampanje, s katero želite volivce prepričati, da si zaslužite vnovično izvolitev. Iskreno verjamete v nizko obdavčitev za podjetja in investitorje. Vaš tekmec hoče povišati davke za premožne, da bo lahko zbral dovolj denarja za plačevanje enakih socialnih storitev za vsakogar. Sredi volilnega cikla korporacije porabijo milijone dolarjev za oglase z nepoštenimi napadi na vašega tekmeca. Njegova kampanja se sesuje, vi prepričljivo zmagate,« svoj članek o posledicah neenakosti za družbo na spletni strani Inequality.org začne Salvatore Babones, predavatelj sociologije in socialne politike na univerzi Sidney v Avstraliji.
-
3. 4. 2013, 08:40 | Družba
Kako zdravi so izdelki za nego telesa
Številne kreme, geli za prhanje, šamponi in deodoranti, ki jih uporabljamo vsak dan, poleg konzervansov vsebujejo tudi dišave in barvila, za katere obstajajo sumi, da povzročajo alergije, delujejo kot hormoni, povzročajo raka. Je to res? Na katere sestavine naj bodo potrošniki pozorni, so na voljo kozmetični izdelki, ki jih je mogoče uporabljati brez skrbi, sprašuje nemški Spiegel.
-
30. 3. 2013, 07:50 | Svet
Območje evra je imperij z enim vladarjem in mnogimi podjarmljenimi
Gospodarska kriza na Cipru sledi grški tragediji, ki se je dogajala lani. Tokat je problem večji. Mednarodna trojka od vlade v Nikoziji zahteva drakonske ukrepe na bančnem področju, ki bodo prizadeli vsakdanje življenje ljudi na otoku tako zelo, kot si pred krizo niso predstavljali. Obdavčitev večjih bančnih vlog, zaprtje bank in omejitve za dvige gotovine in nasploh nakazila denarja, so ukrepi brez primere v kateri od držav, članic EU, piše na spletni strani Counterpunch britanski zgodovinar Deepak Tripathi.
-
29. 3. 2013, 12:30 | Svet
Italija je največji problem Evrope, ne Ciper
Vsi govorijo o Cipru, a največji problem območja evra je dejansko Italija, a ne samo zaradi vladne krize. Torino je bil včasih motor italijanskega gospodarstva, zdaj so tovarniške dvorane večinoma prazne, kar 31 odstotkov mladih je brez zaposlitve. Včasih so se mladi Italijani selili v Torino, kjer so lahko dobili delo, danes se selijo v Nemčijo in Švico, v Die Zeit piše Fabio Ghelli.
-
26. 3. 2013, 07:20 | Ekonomija
Kriza evropske države blaginje
Dva pomembna razloga sta, da so danes razmere na Norveškem boljše kot v številnih drugih državah na svetu. Ima naravne danosti, zlasti zaloge nafte, ribe in vodno energijo, ki vladi omogočajo velike presežke. Naftna industrija in industrija, ki je z njo povezana, zagotavlja delovna mesta, zato je brezposelnost na Norveškem med najnižjimi na svetu (pod 3 odstotki). Ta nizka stopnja brezposelnosti pomeni, da imajo sindikati v tej državi še vedno moč.
-
25. 3. 2013, 10:30 | Ekonomija
V zadnjih treh stoletjih je človeštvo ustvarilo tako rekoč vso gospodarsko rast na prebivalca do zdaj. Ta je bila največja v 20. stoletju. Rast, ki je temeljila na demokraciji in inovacijah, je pripomogla k bistvenemu dvigu življenjskega standarda v industrijskih državah. Najbolj primerna definicija gospodarske rasti je dejansko »povečanje življenjskega standarda, kajti celotna gospodarska aktivnost in na koncu potrošnja ali proizvodnja stvari za potrošnjo«, na portalu Huffington Post piše ekonomist Stephen Herrington. Ta rast, ki je trajala tri stoletja, se po oceni nekaterih zdaj končuje.
-
20. 3. 2013, 20:20 | Svet
Francoska policija je v Parizu preiskala zasebno stanovanje sedanje direktorice Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in nekdanje francoske finančne ministrice Christine Lagarde. Bremeni jo milijonska odškodnina spornemu podjetniku Bernardu Tapieju v času, ko je bila finančna ministrica. Francozinja Lagardova je postala direktorica IMF potem, ko je bil zaradi škandala s sobarico v hotelu v New Yorku prisiljen odstopiti prav tako Francoz in nekdanji finančni minister Dominique Strauss Kahn.
-
20. 3. 2013, 09:40 | Ekonomija
Ko izdelki delujejo sumljivo kratek čas
Proizvajalci elektronskih in električnih aparatov, kot so tiskalniki, električne zobne ščetke, mobilni telefoni, gospodinjski aparati, zabavna elektronika, uporabljajo tehnične trike, da se aparat največkrat takoj po izreku garancijske dobe pokvari, je zdaj potrdila študija. Proizvajalci uporabljajo tudi manj kakovostne materiale, zaradi katerih aparati delujejo manj časa, kot bi lahko, poroča nemški Saarbrücker Zeitung. To velja tudi za čevlje, tekstilne izdelke, pohištvo.
-
19. 3. 2013, 09:25 | Ekonomija
Vse več je revnih, tudi v bogatih državah
Yves Daccord, generalni direktor mednarodnega odbora Rdečega križa, opozarja, da v Evropi še nikoli po drugi svetovni vojni ni bilo toliko ljudi odvisnih od pomoči humanitarnih organizacij in javnih kuhinj. Tudi v bogatih članicah EU, kot so Belgija, Nizozemska, Finska, Nemčija in Luksemburg, je vse več ljudi odvisnih od brezplačnih obrokov v javnih kuhinjah, je dejal za belgijski dnevnik De Standaard.
-
18. 3. 2013, 09:35 | Svet
Bo sirska vojna prerasla v regionalno?
Medtem ko Francozi in Britanci zahtevajo odpravo embarga orožja za uvoz v Sirijo, uporniki, ki jih želijo začeti oboroževati, vzpostavljajo širiatsko pravo, na spletni strani 21st Century Wire opozarja publicist Patrick Henningsen. Hkrati se kriza v Siriji razvija v smer, ki postaja nevarna za celotno regijo na več ravneh, kot je bilo mogoče predvideti. To bi moralo skrbeti celotno mednarodno skupnost. O zahtevi Francije in Velike Britanije bodo v tem tednu razpravljali zunanji ministri članic EU, tam bo imela svoj glas tudi Slovenija.
-
17. 3. 2013, 08:30 | Ekonomija
Živimo bolje, če skupno dobro ni na prodaj
Pravice do hrane in vode, do izobrazbe, do zdravstva, do javnih površin in svoboda govora ne bi smele biti na voljo le tistim, ki zanje lahko največ plačajo ali lahko z njihovo prodajo ustvarjajo dobičke. Kapitalizem prostega trga, na katerem temelji naše gospodarstvo, je doktrina posameznikov, katerih cilj je ustvarjati dobičke. Nič drugega zanje ni pomembno. »Mi ne delamo zato, da bi reševali življenja, ampak zato, da služimo denar,« je to doktrino pojasnil eden od vodilnih v farmacevtskem velikanu Roche, na spletni strani AlterNet piše publicist Paul Bucheit. S privatizacijo splošnega dobra nam po njegovih besedah zato grozi, da bomo izgubili našo dediščino in človečnost.
-
16. 3. 2013, 08:00 | Svet
Knjiga Kill Anything That Moves: The Real American War in Vietnam (Pobij vse, kar se premika: Resnična ameriška vojna v Vietnamu), ki jo je napisal Nick Turse, ni samo ena najpomembnejših del o konfliktu v Vietnamu, ampak bralcem predstavlja pravo naravo sodobnega industrijskega vojskovanja. Prikazuje popolno izprijenost industrijskega nasilja, kar sociolog James William Gibson imenuje »tehnovojna«. Prikazuje bolnost vojaške kulture, omamno rast in odvisnost od nasilja, pa tudi masivni vladni propagandni aparat, ki dnevno laže lahkoverni javnosti in za utišanje drugače mislečih uporablja taktiko ustrahovanja, groženj in blatenja, publicist in Pulitzerjev nagrajenec Chris Hedges piše na spletni strani Truthdig.
-
15. 3. 2013, 00:40 | Svet
Že nekaj dni reka Huangpu, ki teče skozi Šanghaj, naplavlja mrtve prašiče. Do torka zvečer so jih po podatkih mestne uprave našteli 5916. Od kod te živali izvirajo, ni znano. Uradniki vedo povedati le, da jih je nekdo vrgel v reko pri mestu Jiaxing v provinci Zhejiang, kjer nimajo podatkov o kakršni koli epidemiji ali zastrupljeni vodi. Odbor za kmetijstvo mesta Jiaxing pa je potrdil, da so v enem od kadavrov našli bakterijo, ki je nevarna za prašiče. Ljudje naj ne bi bili v nevarnosti. V Šanghaju mestne oblasti ljudem zagotavljajo, da pitna voda ni ogrožena. Toda enako kot pri zastrupljenem mlečnem prahu jim tako rekoč nihče tega ne verjame, na spletni strani Die Zeit piše Felix Lee.
-
13. 3. 2013, 09:05 | Ekonomija
Banke z dovoljenjem za pranje denarja
Bankirji na Wall Streetu v New Yorku v zadnjih dneh gotovo slavijo. Njihovi dobički in nagrade so spet enako visoki kot takrat, ko so ti bogataši imeli na voljo milijarde davkoplačevalskih dolarjev, s katerimi so si pomagali prebroditi krizo, ki so jo sami povzročili. Navadne državljane pa še vedno tepe visoka brezposelnost, zniževanje plač, visoki dolgovi, Dean Baker, makroekonomist in eden od direktorjev inštituta Center for Economic and Policy Research v Washingtonu, piše na portalu Truthout.
-
12. 3. 2013, 09:20 | Ekonomija
Kako in zakaj dobri ljudje postanejo zli in kako je mogoče navadne ljudi spodbuditi, da postanejo junaki, sta vprašanji, ki sta psihologa dr. Philipa Zimbarda zanimali vse od otroštva, a šele po več desetletjih študija je našel odgovore, piše na portalu Huffington Post. Odraščal je v črnski četrti New Yorka Bronx, kjer je bil ves čas obkrožen z zlom. Tam je mogoče vedno srečati sleparje, ljudi, ki služijo s tem, da napeljujejo dobre otroke za majhen denar h kraji, drogam, prodaji teles in še hujšim dejanjem. Zakaj se nekateri otroci pustijo zapeljati, nekateri pa znajo ločiti dobro od zla?
-
11. 3. 2013, 09:50 | Ekonomija
Finančni minister iz davčne oaze
Kajmanski otoki so v zadnjih letih postali tako znani kot davčna oaza za podjetja, banke in sklade hedge, da te institucije skupaj s peščenimi plažami v svojih katalogih ponujajo kot turistične atrakcije. Med temi atrakcijami je tudi poslovna stavba na ulici South Church Street 335 v glavnem mestu George Town, ki se imenuje Ugland House. V njej ima sedež kar 18.857 družb. Približno polovica jih izhaja iz ZDA. To je poslovni svet, enak enemu od cirkuških avtomobilov, v katerem je več klovnov, kot mislite, da jih je mogoče stlačiti vanj. Leta 2009 je predsednik ZDA Barack Obama dejal, da je Ugland House bodisi največja zgradba na svetu bodisi največja davčna prevara na svetu.
-
9. 3. 2013, 10:45 | Ekonomija
Podatki so nova nafta in nov bog
Kdor ima danes podatke in jih zna uporabiti, ne bo le obogatel, ampak bo znal izključiti naključja, napovedati prihodnost in jo z malo spretnosti tudi spremeniti. Podatki zato niso le nova nafta, ampak tudi nov bog. Njegovo ime je Big Data, v avstrijskem tedniku Profil piše Sebastian Hofer.
-
7. 3. 2013, 09:30 | Svet
Vojna proti ženskam in otrokom
»V zadnjih desetih letih nisem obiskovala oddaljenih begunskih taborišč v Pakistanu ali uničenih vasi v Afganistanu, prav tako ne obleganih mest, kot je Faludža v Iraku ali Misrata v Libiji. Ostala sem v Veliki Britaniji, kjer sem prišla do družin, ki jih je vojna proti terorizmu, ki je dejansko vojna proti Islamu, spremenila v sovražnike,« na spletni strani Tomdispatch piše Victoria Brittain, avtorica knjige Shadow Lives (Življenja senc) in nekdanja urednica časopisa Guardian. Seznanila se je z življenjem muslimank v Londonu, Manchesterju in Brirminghamu, nekatere so Britanke, nekatere so iz arabskih in afriških držav. Može in sinove jim je vzela vojna, ki jo vodi Washington, Velika Britanija in številne druge članice EU pa jo podpirajo.
-
6. 3. 2013, 09:40 | Svet
Evropa ima dovolj kapitalizma, ki uničuje podjetja
Odločitev volivcev na referendumu v Švici proti pohlepu menedžerjev in protestno glasovanje volivcev v Italiji sta dokaza, da ima Evropa kapitalizma, kakršnega imamo zdaj, dovolj, v svoji kolumni na spletni strani Spiegla piše Jakob Augstein. To, da so švicarski volivci glasovali proti neomejenemu bogatenju menedžerjev, italijanski volivci pa porazili vlado tehnokratov, je po njegovih besedah razumni populizem, ki se imenuje demokracija. To je dokaz, da imajo ljudje dovolj kapitalizma, ki uničuje podjetja. Vse več je uporov in povečuje se tudi jeza.
-
5. 3. 2013, 09:10 | Družba
Velika platna, Hollywood in CIA
Filmi Sestreljeni črni jastreb, Misija Argo, Tajna operacija so zadnji primerki predstavljanja zgodovine po okusu vladajoče politike v ZDA prek »Hollywooda«. Podobno so v zadnjih 100 letih prirejali zgodovino tudi Nemci in Sovjeti, a takrat se je temu reklo propaganda, na spletni strani 21st century wire piše Patrick Henningsen. To, da je soproga predsednika ZDA Michelle Obama izročila oskarja Misiji Argo za najboljši film, je le še dodatni dokaz, kako blizu je ameriška filmska industrija Washingtonu, piše Julie Levesque.
-
28. 2. 2013, 10:30 | Ekonomija
Univerza Monsanto ali vse za denar
Univerza Kalifornija je prejšnji mesec v sodnem procesu, v katerem korporacija Monsanto toži 75-letnega pridelovalca žit iz Indiane Vernona Bowmana, podprla korporacijo. V posebnem pismu je univerza navedla, da bo imela materialno škodo, če Monsanto ne bo zmagal. Bowmanu namreč korporacija Monsanto očita, da jo je okradel, ko je pred leti kupil sojino seme od lokalnega prodajalca in ga posadil na svoja polja.
-
27. 2. 2013, 08:20 | Družba
»Jezni državljani? Zakaj? Naša država ne potrebuje manj protestov, ampak več. Samo s stalno kritiko demokracija ostane živa,« Florian Kessler, avtor knjige Mut Bürger. Die Kunst des neuen Demonstrierens (Pogumni državljani. Umetnost novega demonstriranja), piše v Die Zeit.
-
26. 2. 2013, 10:10 | Ekonomija
Tvegana igra Francoisa Hollanda
Francija se ta trenutek lahko počuti srečno. Evropska centralna banka (ECB) je z napovedjo, da bo naredila vse za rešitev evra, poskrbela za predah v evrski krizi. V zadnjih tednih je bila poleg tega še pozornost usmerjena na Italijo zaradi čudakov, ki so kandidirali na volitvah. To se utegne spremeniti, kajti vse več analiz kaže, da bo Francija, druga največja država z evrom, naslednji bolnik območja s skupno valuto. Pri tem ne gre toliko za to, da bi morala Francija letos svoj javnofinančni primanjkljaj znižati pod 3 odstotke BDP, veliko bolj zaskrbljujoča je struktura francoskega gospodarstva, Martin Greive piše v nemškem Die Welt.
-
23. 2. 2013, 10:30 | Ekonomija
Tiskanje denarja ni odgovor za stagnacijo
Valutne vojne so ena od tem, s katerimi se v zadnjem času ukvarjajo finančni ministri in guvernerji centralnih bank, pa tudi vlagatelji na borzah. V Evropi politično prilagajanje tečajev valut s tiskanjem novih bankovcev najbolj skrbi Francijo, Velika Britanija pa je med državami, ki se tega že nekaj časa poslužuje, da bi pomagala svojim podjetjem in gospodarstvu k rasti. Michael Kitson, predavatelj globalne makroekonomije na univerzi Cambridge, v časopisu Guardian pojasnjuje, zakaj zniževanje tečaja funta britanskemu gospodarstvu ne more pomagati. Slovenija tega ukrepa ne more več uporabiti, odkar uporablja skupno evropsko valuto evro.
-
21. 2. 2013, 09:00 | Ekonomija
Problem ni rast, pač pa neenakost
Rast gospodarstva ZDA, očiščena vplivov inflacije, je, odkar je predsednik Barack Obama, dosegla 3,2 odstotka. Ne na leto, ampak celotno obdobje štirih let. To pomeni, da je na leto znašala manj kot 1 odstotek na leto. Število prebivalcev ZDA se na leto poveča za 0,95 odstotka, kar pomeni, da se v zadnjih štirih letih prihodek na prebivalca ni povečal. Salvatore Babones, predavatelj sociologije in socialne politike na univerzi Sydney v Avstraliji in sodelavec inštituta za politične študije v Washingtonu, na tej podlagi ugotavlja, da je raven prihodka v ZDA na osebo danes enaka tisti v letu 2006, kar ni odlično, a tudi katastrofa ni.
